Čeprav je med kandidati na aktualnih evropskih volitvah 39 žensk in 42 moških, je ženska nosilka liste le ena, Maruša Benkič iz KSS-ja. Preostale ženske kandidatke so na listah večinoma na drugem, tretjem ali nižjih mestih, kjer možnost izvolitve zaradi majhnega števila mest obstaja samo v primeru zelo velikega deleža glasov za strankarsko listo (za stranke, ki bodo dobile več kot eno mesto) oziroma v primeru, da bi kandidatka dobila dovolj preferenčnih glasov.

Glede na raziskave naj bi bili letos na evropskih volitvah izvoljeni najmanj ena poslanka in največ tri poslanke ter najmanj štirje in največ šest poslancev. Pred petimi leti je bilo na voltvah izvoljenih 43 odstotkov žensk, kar pa bo glede na razmerja med strankami in postavitev žensk in moških na listah po menenju Urada Vlade RS za enake možnosti na aktualnih volitvah v EP težko doseči.

"Takrat smo se uvrstili nad evropsko povprečje, povprečni delež žensk v EP-ju je bil okoli 31 odstotkov, kar je imelo velik simbolen pomen," so za MMC pojasnili na uradu in dodali, da so politične stranke očitno letos ocenile, da bodo moški kandidati, ki so jih postavili na prva mesta, bolj pritegnili volivke in volivce, kot bi jih ženske kandidatke. "To je njihova pravica, a pri tem bi želeli na uradu opozoriti, da so vsake volitve vedno tudi velika priložnost za promocijo prodornih in odličnih, a v javnosti manj znanih kandidatk, in da morda stranke tega ne izkoriščajo v zadostni meri," dodajajo.

Kvote zagotavljajo le izhodiščne možnosti
T. i. ženske kvote po njihovem mnenju same po sebi zagotavljajo zgolj izhodiščne možnosti, ne pa tudi izvoljivosti. "Če stranke kvote razumejo zgolj mehanicistično, torej kot postavljanje predpisanega deleža žensk na kandidatne liste, se lahko zgodi, da je žensk na kandidatnih listah veliko, izvoljenih pa zelo malo," pravijo na uradu in dodajajo, da so kvote vendarle učinkovite, saj bi bilo lahko v nasprotnem primeru žensk na kandidatnih listah političnih strank manj, posledično pa bi bilo še manj izvoljenih.

Postavitve žensk na manj izvoljiva mesta na listi stranke pa na uradu nimajo za posledico (ne)učinkovitosti kvot, ampak politične kulture, "ki kvote razume zgolj kvantitativno, torej kot postavljanje določenega števila žensk na kandidatne liste, ne pa hkrati tudi vsebinsko, torej kot spreminjanje notranje demokratične kulture politične stranke z vključevanjem večjega števila žensk na pomembne položaje soodločanja".

Na uradu sicer ocenjujejo, da ima uvedba kvot v političnih strankah določen pozitiven vpliv, venadr pa se ta na konkretnih rezultatih kaže počasi. Če so v preteklosti stranke poročale o velikih težavah na terenu, ker niso dobile žensk za kandidatne liste, pa teh težav od uvedbe kvot nimajo več, pojasnjujejo na uradu.

Stranke: Kriterij je bila strokovnost
O tem, zakaj ženske niso nosilke volilnih list, pa smo vprašali tudi stranke, ki se bodo na nedeljskih volitvah potegovale za stolček v evropskem parlamentu. Iz SLS-a so sporočili, da so se za nosilca liste Ivana Žagarja odločili ker je strokovnjak na področju Evropske unije. "Za nas je bil tehtnejši kriterij strokovnost, raven znanja in izkušenj, povezanih z delovanjem v Evropski uniji, "so pojasnili za MMC.

Za nosilca liste stranke Zares so se prav tako odločili na podlagi znanja. "Osredotočali smo se predvsem na prepoznavnost, ugled, znanje in sposobnosti osebe," so sporočili iz Zaresa, katerega nosilec liste je Ivo Vajgl.

"Na prvo mesto smo tokrat postavili svojega najbolj prepoznavnega kandidata, predsednika stranke Darka Krajnca. Odlično je bil namreč sprejet že na predsedniških volitvah, na katerih je stranki pridobil mnogo simpatij," pa so o svojih razlogih za spremembo strategije na letošnjih volitvah v EP (na zadnjih je bila nosilka liste ženska) sporočili iz SMS in dodali, da je bil glavni kriterij prepoznavnost.

Iz NSi-ja (nosilec liste je Lojze Petrle) so sporočili, da so listo sestavili na podlagi prepoznavnosti posameznih kandidatk in kandidatov."Upravičeno lahko rečemo, da so ženske na naši listi na izvoljivih mestih," dodajajo v NSi, saj so prepričani, da imajo možnost za dva sedeža v EP-ju.

Za ponovno kandidaturo Jelka Kacina so se v LDS-u odločili zaradi njegove uspešnosti in visokega javnega ugleda. "Odločitev o nosilcu liste na letošnjih volitvah je bila enostavna in ni povezana s spolom kandidata," so dejali in dodali, da so po enakih kreterijih na drugo mesto postavili kandidatko Mirjam Muženič.

V DeSUS-u pa svojo odločitev o nosilcu liste Karlu Erjavcu utemeljujejo z besedami, da je Erjavec najprepoznavnejša oseba iz stranke. V DeSUS-u zavračajo, da je kandidatka na drugem mestu v neizvoljivem položaju, "saj je prav Marija Gjerkeš Dugonik na zadnjih volitvah v svoji občini s preferenčnimi glasovi postala občinska svetnica".

V SDS-u so nosilca liste Milana Zvera izbrali na podlagi široke podpore. "Seveda pa smo upoštevali uravnoteženo zastopanost žensk in moških na kandidatni listi, pri čemer je treba poudariti, da sta na drugem in tretjem mestu, ki sta realno izvoljivi, dve odlični kandidatki," so še dodali.

"Pri sestavi kandidatnih list nismo upoštevali »ženskih kvot«, ampak določilo zakona, ki pravi, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 % kandidatov," so povedali v SNS-u. Listo, ki jo vodi Sergej Čas, so oblikovali na podlagi pogovorov z vsemi kandidatkami in kandidati.

Ana Medved