Hrvaška vlada namreč ni bila pripravljena iz pogajalskega procesa za pristop k Evropski uniji umakniti dokumentov, s katerimi je prejudicirala mejo, je pojasnil Vajgl. Sam bi se potrudil za rednejši, poglobljen in očem javnosti skrit dialog o vseh odprtih vprašanjih.

Sam meni, da bo Hrvaška vstopila v EU, ko bo izpolnila vse zahteve, ki jih mora izpolniti nova članica EU-ja. Narava pogajanj kandidatke z EU-jem je v bistvu "vzemi ali pusti", je poudaril Vajgl in dodal, da posebnih popustov Hrvaška ne more pričakovati, čeprav hrvaški politiki pogosto ustvarjajo vtis, da Evropa Hrvaško bolj potrebuje kot Hrvaška Evropo. Posebej pa je izpostavil dejstvo, da ima Hrvaška odprta vprašanja meje s skoraj vsemi sosedami.

Sam ni med tistimi, ki državna vprašanja rešujejo prek medijev, a se je strinjal z uporabnikom Decom, da bo treba vprašanja s sosedi rešiti s kompromisom. Po taki poti bomo prišli do rešitve, ki ni idealna ne za eno ne za drugo stran, odpira pa perspektivo dobrega sosedstva.

Svoje morebitno poslanstvo kot slovenski zastopnik v Evropskem parlamentu Vajgl vidi kot prepričljivo branjenje interesov in ciljev poslanskih skupin, v katere so glede na svojo strankarsko naravnanost razporejeni poslanci. Poleg tega, da je poslanec predstavnik vseh Evropejcev, pa je tudi predstavnik svojih volivcev in s tem svoje države. Sam meni, da so evropski poslanci zavezani k temu, da so v stalnem stiku s svojimi volivci, pa tudi s slovenskim parlamentom in vlado, da podpirajo sprejem takih evropskih zakonov in ukrepov, ki bodo usklajeni s slovenskimi nacionalnimi prioritetami.

A. M.