Matej Makarovič s Fakultete za uporabne družbene študije je tako dejal, da Zares zaradi afere ni izgubil glavnine svoje volilne baze, saj njen izidi odstotkovno ni bistveno drugačen od lanskega izida volitev v DZ. A dopušča možnost, da je Zaresu vsaj nekaj volivcev prav zaradi omenjene afere odšlo k SD-ju, LDS-u ali pa ostalo doma. Miro Kline s Fakultete za družbene vede pa meni, da se volivci zaradi nezadovoljstva z vladnim delovanjem postopoma selijo k nasprotni opciji, a je za zdaj še niso premagali. Na desnici po njegovem mnenju ni drugega kot SDS-a, saj visokega rezultata NSi-ja ni ustvarila stranka, ampak izključno ime kandidata za evropskega poslanca Lojzeta Peterleta.

Na vprašanje, ali je afera Ultra Zares stala boljše uvrstitve, je dejal, da sta mogoča tako pozitivni kot negativni odgovor. Sam se nagiba k tezi, da je dosežen delež rezultat večjega aktiviranja stranke, več njenih članov je prišlo na volišča in oddalo svoje glasove za stranko in ali njene kandidate.

Kline: Nizka udeležba je klic v sili
Glede volilne udeležbe je Makarovič dejal, da bistveno višje udeležbe na evropskih volitvah žal ne moremo pričakovati. "Deloma lahko to odraža nekoliko podcenjevalen odnos do Evropskega parlamenta, mogoče pa je, da je k nižji udeležbi prispevala tudi afera Golobič."

Kline pa je opozoril, da s takšno volilno udeležbo v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni. Sam je neudeležbo označil kot jasen klic v sili, ki zagotovo "namiguje na pokanje šivov ideje o skupni evropski hiši".

Na vprašanje, ali rezultat pove, kakšna je podpora vladnim strankam, je Kline pritrdil in opozoril, da je zaradi nizke udeležbe takšno sklepanje precej varljivo. Dodal je, da so v rezultate vključeni še drugi vplivi, tako imidž individualnih kandidatov, odnos do EU-ja in drugi. Je pa mogoče sklepanje predvsem na razmerje med obema blokoma, kjer je za zdaj leva koalicija še vedno v prednosti.

A. M.