Tudi po dvodnevnem sestankovanju v Benetkah ostaja izziv, da do jeseni, ko naj bi dogovor potrdili še na zasedanju voditeljev skupine G20 v Rimu, na svojo stran dobijo tiste države, ki se zdaj okoriščajo z ureditvijo.

Reforma obdavčevanja na svetovni ravni bi prinesla najmanj 15-odstotno obdavčitev večnacionalnih družb, ki so zdaj vse prepogosto pogledovale k davčno ugodnejšim okoljem. V grobem rečeno, to so še naprej prizadevanja, da družbe davkov ne bi plačevale le tam, kjer imajo sedež – kar je nemalokrat v davčnih oazah, ampak tam, kjer ustvarijo prodajo ali opravljajo storitev. To je moderna reforma, ki ne izključuje dejavnosti tehnoloških gigantov. Spomnimo se velikih škandalov, kot sta Lux Leaks ali Panama Papers, pri katerih smo se naučili, da je na primer Amazonovo in Googlovo utajevanje davkov sistemsko.

Različne stopnje davkov

Ampak dogovor o 15-odstotni obdavčitvi odpira vprašanja. V Franciji davek znaša 32 odstotkov, v Nemčiji skoraj 30. "ZDA dvigujejo korporativni davek na 28 odstotkov, Združeno kraljestvo na 25," poudarja nemški finančni minister Olaf Scholz, ki opozarja, da je treba preprečiti t. i. davčni dumping. Tega v Evropski uniji na primer predstavljajo madžarski, estonski in irski davčni prostor, ki še ne dosegajo zdaj dogovorjenih 15 odstotkov.

A pomembno je, da spremembe načelno podpira več kot 130 držav, ki ustvarijo 90 odstotkov svetovne proizvodnje. Tudi zato se najvišji finančni politiki najmogočnejših gospodarstev iz Benetk vračajo s prepričanjem, da bodo premagane politične prepreke do jeseni, ko bodo dogovor potrjevali tudi na ravni voditeljev skupine G20.