Gre za ameriški predlog, za katerega pa ni jasno, ali bo dobil potrebno podporo v kongresu, vprašanje pa je, ali bo sprejemljiv tudi za vse članice Evropske unije.

Dogovor o 15-odstotnem globalnem davku številni označujejo za preboj in zgodovinski dosežek, spet drugi so kritični, ker naj bi bil davek višji, dogovor pa naj ne bi ustavil davčnih oaz in iznajdljivosti korporacij pri izogibanju davkom.

"Prepričana sem, da smo priče preporodu multilateralizma. Mednarodno davčno tekmovanje je bilo za številne države težava že desetletja, pripeljalo pa je do tega, da korporativni davki igrajo vse manjšo vlogo pri financiranju vlad v ZDA in po svetu, zmeraj večje breme pa pada na ramena delavcev," je izjavila ameriška finančna ministrica Janet Yellen.

V skladu s predlogom bodo lahko države obdavčile del dohodkov družb, ki niso fizično navzoče v teh državah, imajo pa velik delež prodaje v njih. Najmanj 15-odstotna obdavčitev pa se nanaša na pravico držav, da tako obdavčijo dobičke svojih družb v tujini.

Biden želi dvigniti davek

"Minimalni globalni davek bo pomagal svetovnemu gospodarstvu uravnotežiti polje poslovanja in spodbuditi pozitivno konkurenco držav k usposabljanju delovne sile, vlaganju v raziskave, razvoj in infrastrukturo," je povedala Yellenova.

Besede neposredno odslikavajo razmere znotraj ZDA. Multinacionalkam, ki jim je Donald Trump leta 2017 skorajda prepolovil davke, kljub temu uspeva, da se nekatere celo popolnoma izognejo plačevanju zveznih davkov. Joe Biden želi dvigniti davek na dobiček podjetij z 21 na 28 odstotkov, čemur nasprotujejo republikanci, prepričani, da bo to uničilo konkurenčnost ameriških družb.

Zato Biden potrebuje mednarodni dogovor, ki bo v tem pogledu izenačil konkurenco. A za ratifikacijo mednarodnih pogodb je nujna dvotretjinska večina v senatu, torej tudi vsaj delna podpora republikancev.