Borza je v Ljubljani delovala že med letoma 1924 in 1942, nato pa sta druga svetovna vojna in sprememba sistema borzno trgovanje prekinili vse do 26. decembra 1989, ko je bila uradno ustanovljena Ljubljanska borza v današnji obliki, takrat še z imenom Jugoslovanska borza.

Na dogodku ob 30. obletnici so se navzoči skupaj z najpomembnejšimi akterji posameznih obdobij ozrli v preteklost – na najpomembnejše mejnike borze, trga kapitala in navsezadnje širšega gospodarskega okolja, ki so krojili tudi dogajanje na slovenskem kapitalskem trgu.

Prvi predsednik uprave Ljubljanske borze je bil Draško Veselinovič. "Ko sem bil spomladi 1989 imenovan za vodjo projekta, nisem imel še niti 30 let," je dejal. Borza je bila takrat nekaj novega, mladostnega, energijskega, je nanizal in dodal: "Verjeli smo v nekaj novega, boljšega in v to, da delamo nekaj pomembnega."

Prve ustanoviteljice borze so bile banke, šele pozneje so se jim pridružile borznoposredniške družbe. Na prvem borznem sestanku konec marca 1990 je sodelovalo 14 borznih posrednikov, ki so trgovali z 11 vrednostnimi papirji. Sledila je privatizacija družbenega premoženja, a s prvimi delnicami kakšnega olastninjenega podjetja se je na borzi začelo trgovati šele leta 1996, to je bila Kolinska.

V naslednjih letih se je obseg trgovanja občutno povečal – največje število kotirajočih vrednostnih papirjev je bilo 283, najvišja tržna kapitalizacija pa pri 19,7 milijarde evrov. Rekordno je bilo leto 2002, ko je švicarski Novartis kupil Lek. Veselinovič je ob tem obžaloval, da se je na borzo vrnil le manjši delež kupnine.

Danes je borzno trgovanje precej bolj skromno, eden izmed vzrokov za to pa je po besedah nekdanjega finančnega ministra Franca Križaniča obdobje finančne in gospodarske krize 2008–2010, ki je pognalo tečaje vrednostnih papirjev navzdol in zamajalo zaupanje vlagateljev. Če bo sodišče zaščitilo razlaščene lastnike bank, potem se bo to zaupanje verjetno povrnilo in ima borza še nekaj rezerve za rast, je dejal.

Predsednik uprave Aleš Ipavec je ugotovil, da je gospodarska tranzicija v Sloveniji s pravnega vidika morda res končana, a potreben je tudi miselni preskok. "Potrebna je sprememba dojemanja, kaj je vloga kapitala," je dejal. "Naša odgovornost in dolžnost je, da generacijam, ki prihajajo za nami, ustvarimo učinkovit kapitalski trg, ki bo omogočal uspešno delovanje na svetovnem trgu," je pozval navzoče.

"Opažamo, da podjetja sploh ne vedo, kakšne možnosti imajo na trgu," je povedal Ipavec in dodal, da si močno prizadevajo za preobrnitev smernic. Sam veliko odgovornost za trenutno stanje vidi v državi. Za politiko je namreč kapitalski trg premalo zanimiv. "To ni tema, s katero boš nagovarjal volivce, prej obratno," je dejal.

Ljubljanska borza je od svoje ustanovitve tudi dvakrat zamenjala tujega lastnika. Junija 2008 je 80,01-odstotni delež kupila Dunajska borza oz. skupina CEESEG, ki združuje dunajsko in praško borzo, konec leta 2015 pa je prešla v 100-odstotno last sedanje lastnice – Zagrebške borze.