Hude finančne težave, v katere je zabredel največji trgovinsko-prehrambni gigant na prostoru nekdanje Jugoslavije, hrvaški Agrokor, nekako sovpadajo s 30. obletnico razkritja največje finančne afere v SFRJ-ju, v katero se je zapletel bosanski prehrambni velikan Agrokomerc iz Velike Kladuše.

Agrokomerc je bil projekt bosanskega poslovneža iz Cazinske krajine Fikreta Abdića, ki je enega največjih prehrambnih kombinatov v SFRJ-ju ustvaril iz kmetijske zadruge v Veliki Kladuši, ki je imela zgolj 26 zaposlenih. Agrokomerc pa je na vrhuncu svoje poslovne moči zaposloval okoli 13.600 ljudi, predvsem v severozahodnem BiH-u in tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Za primerjavo, Agrokor ima okoli 60.000 zaposlenih.

Požar razkril veliko finančno afero
V noči s 26. na 27. januar 1987 je zagorelo v osrednjem skladišču podružnice Agrokomerca v Veliki Kladuši. Požar je povzročil veliko škode, ki so jo tedaj ocenjevali na okoli pet milijonov dolarjev.

Preiskovalci požara so kot mogoč vzrok navedli termoakumulacijsko peč ali človeški vzrok, vendar so se pojavili sumi, da je bil požar podtaknjen. Podtaknili naj bi ga kar tedanji jugoslovanski državni organi, saj je bil v tistem času Agrokomerc neosvojljiva trdnjava za razne inšpektorje in kontrolorje. V preiskavi je namreč sodelovala tedanja Služba državne varnosti, ki naj bi sprožila tudi finančno preiskavo delovanja Agrokomerca.

Afero razkrijejo srbski mediji
Pol leta po požaru, avgusta 1987 je tedanja vlada BiH-a, republiški izvršni svet, objavila sporočilo, da so se zgodile velike finančne malverzacije v Agrokomercu. 15. avgusta pa je beograjski časopis Borba objavil članek o tem, da je Agrokomerc izdal za okoli 400 milijonov dolarjev menic brez kritja, in to kar pri 63 jugoslovanskih bankah.

Ob aferi Agrokomerc so številni menili, da gre za (srbsko) zaroto, saj naj bi številna jugoslovanska podjetja tedaj poslovala po podobnih vzorcih. Epilog afere je bil zaton Agrokomerca, katerega dele še vedno skuša prodati agencija za privatizacijo Federacije BiH-a. Afera Agrokomerc je tedaj odnesla s položaja tudi številne pomembne bosanske politike. Med njimi Hamdijo Pozderca, ki bi moral prevzeti vodenje kolektivnega predsedstva SFRJ-ja in je bil velik nasprotnik velikosrbske ideje o ukinjanju avtonomnih pokrajin.

Dolgoletni zapor in ponovno vodenje Velike Kladuše
Nekdanji prvi mož Agrokomerca Fikret Abdić je bil aretiran in obsojen na prvostopenjskem sodišču zaradi "kontrarevolucionarnega ogrožanja družbene ureditve na 4,5 leta zapora", vendar sodba ni bila nikoli pravnomočna. Iz zapora je bil izpuščen konec leta 1989.

Abdić je bil zaradi svoje vloge v vojni v BiH-u, leta 1993 je med drugim razglasil Samostojno avtonomno pokrajino Zahodna Bosna, pozneje zaradi vojnih zločinov obsojen na Hrvaškem najprej na 20 let zapora, nato pa mu je bila kazen znižana na 15 let zapora. Po dveh tretjinah odslužene kazni je bil izpuščen iz puljskega zapora. Vrnil se je v Veliko Kladušo, kjer je bil lani izvoljen za župana oz. za občinskega načelnika.