"Čeprav smo v času trajanja obdobja ekskluzivnosti s konzorcijem prodajalcev poskušali dogovoriti zadovoljive pogoje za nakup 52,1-odstotnega deleža Mercatorja, do današnjega dne pri tem nismo uspeli. Dolgotrajnost postopka nas je pripeljala do zaključka, da bi lahko celoten proces trajal še zelo dolgo," so sporočili iz podjetja.

Prepričani so, da jim ne bi niti uspelo zagotoviti možnosti nakazila transakcije pod zadovoljivimi pogoji, zato bi to lahko bilo škodljivo tako za Agrokor kot tudi za Mercator. "Zato smo sprejeli odločitev, da umaknemo svojo ponudbo." To so storili v ponedeljek, s tem pa se uradno umikajo iz procesa.

Zapleti pri načrtovani prodaji
Konzorcij bank in Pivovarne Laško, ki je sklenil skupaj prodati večino delnic 'najboljšega soseda', se je zadnje mesece ekskluzivno pogajal s konzorcijem, ki ga je vodil Agrokor. Čeprav so v medije pogosto prihajale informacije, da naj bi bili že tik pred izvršitvijo prodaje, se je začelo zapletati.

Uprava Mercatorja je prodajalce ves čas opozarjala, naj imajo v mislih predvsem interes družbe, in nasprotovala skrbnemu pregledu poslovanja, saj se z Agrokorjem niso sporazumeli o vseh njihovih zahtevah. Dogajali so se protesti sindikatov in dobaviteljev.

Proti je politika
Proti prodaji se je opredelila tudi politika - Dejan Židan, minister za kmetijstvo, ki opravlja tekoče posle, je pozival, naj se prodaja ustavi, dokler se ne raziščejo domnevni sumi nepravilnosti. Da nasprotuje Agrokorjevemu nakupu, je na današnjem zaslišanju pred odborom dejal tudi kandidat za novega ministra za gospodarstvo Radovan Žerjav.

Ministrstvo za finance pa je zagotavljalo, da bo v organih Evropske banke za obnovo in razvoj zaradi "obrambe geostrateškega položaja" nasprotovalo financiranju napovedanega Agrokorjevega prevzema Mercatorja. EBRD je namreč sodeloval v Agrokorjevem konzorciju.

Vprašljiva privolitev NLB-ja v prodajo
Oglasili so se tudi v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države, kjer so v pismu upravama Nove Ljubljanske banke in Nove KBM izrazili dvom, da postopek prodaje deležev, ki ju imata obe banki, poteka v dolgoročno korist bank, njunih delničarjev in med njimi še posebej večinskega lastnika, torej države.

Zaradi pritiskov so se zvrstili odstopi predsednika uprave, člana uprave in nadzornikov NLB-ja, ki ima v lasti največji del delnic Mercatorja. O sami prodaji naj bi se zato izrekli lastniki banke na skupščini delničarjev, in ker je ta v večinski državni lasti, pozitivnega odgovora ni bilo pričakovati.