V začetku tedna je po družbenih omrežjih, še posebej na omrežju X, zaokrožila informacija, da ima Slovenija trenutno najvišjo ceno električne energije, in sicer kar 115 evrov za megavatno uro (MWh), drugje pa cena ne presega 100 evrov. Na spletni strani EUEnergy, ki spremlja dnevne cene elektrike po Evropi (objavljene cene veljajo za naslednji dan), je bila v torek cena elektrike v Sloveniji res najvišja. Vendar cene elektrike dnevno močno variirajo in je v petek objavljena cena prej nižja 79 evrov za megavatno uro, Slovenija pa je cenovno bližje evropskemu povprečju.

Zakaj so tako visoke dnevne cene elektrike v Sloveniji? Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pojasnjujejo, da cene na borzi za dan vnaprej zelo nihajo.

"Skoki za nekaj sto odstotkov iz enega v drug dan niso redkost, navzdol ali navzgor, Večinoma je med najdražjimi Italija, ker zelo veliko uvaža, in energija pač teče v smeri višje cene, ne nižje. Velikokrat so cene višje tudi v Jugovzhodni Evropi in Grčiji, pogosto tudi na Poljskem. Slovenija leži zraven Italije, kar je verjetno razlog, da je cena za dan vnaprej pogosto med višjimi v Evropi. Precej težko je razumeti, kako se oblikujejo urne cene za dan vnaprej, zakaj se je bila konkretno za 11. 6. najvišja povprečna cena ravno v Sloveniji v tem trenutku, lahko le domnevamo. Nedvomno na oblikovanje cene v Sloveniji zelo vplivajo pogodbeni pretoki energije po Sloveniji," so za MMC pojasnili na MOPE-ju.

Na ministrstvu so opisali, da je v torek Slovenija ves čas skupno izvažala okrog 700 MW električne energije, porabila pa med 1000 in 1500 MW. "Iz Avstrije je ves dan potekal pogodbeni uvoz v višini okrog 1000 MW, pogodbeno pa je tekel proti Hrvaški naraščajoči izvoz, od okrog 1000 do 1300 MW. Izvoz je tekel tudi proti Madžarski, najprej okrog 500 MW, zvečer je narasel do 1000 MW. Proti Italiji je do 15. ure v povprečju potekal izvoz okrog 500 MW, po 15. uri pa se je smer obrnila in smo okrog 500 MW uvažali. Presežek proizvodnje v Sloveniji je od 500 MW naraščal do okrog 800 MW. Številke izvirajo iz spletne strani ELES-a, iz njih pa je razvidno, da so pogodbeni pretoki čez Slovenijo ves dan približno enako visoki, kot celotna poraba v Sloveniji. Domnevamo, da so pogodbeni pretoki bistveno vplivali na oblikovanje cene," so navedli.

"Urna cena za torek, ki se je oblikovala v ponedeljek, je bila večji del dneva okrog 100 evrov za megavatno uro, po 15. uri pa se je dvignila celo na 200 evrov in pred polnočjo spet padla. Ta potek je dal povprečno poprečno dnevno urno ceno 115 evrov/MWh, po 15. uri so očitno nastale spremembe pri uvozu in izvozu, ki so verjetno povezane z istočasnim zvišanjem cene," še pojasnjujejo.

Eles: Na borzne cene vplivajo številni dejavniki

Eles je v sporočilu za javnost pojasnil, da na oblikovanje cen na borznih trgih vplivajo številni dejavniki, tudi takšni, na katere se ne more vplivati, kot je denimo vreme. Na kratkoročne trge, na katerih se trguje za dan vnaprej ali znotraj istega dneva, pa, kot navaja Eles izrazito vpliva količina proizvedene energije iz obnovljivih virov energije, katerih proizvodnja ni nujno usklajena s porabo na istem trgu.

"Z izjemno rastjo obnovljivih virov energije v vseh evropskih elektroenergetskih sistemih v zadnjih letih se je občutljivost borznih kratkoročnih cen povečala. Volatilnosti cen, ki smo jim pravkar priča, so posledice takih dejavnikov," so navedli.

Med dejavniki, ki vplivajo na trenutne cene, so po pojasnilu Elesa tudi izklopi zaradi rednega vzdrževanja: "Ta trenutek je med drugim tudi v Sloveniji izklopljena 400 kilovoltna čezmejna povezava z Avstrijo (Kainachtal-Maribor 1), ki omejuje uvoz poceni energije iz Srednje Evrope. Nerazpoložljivost določenega (večjega) elementa v prenosnem sistemu v Evropi, denimo čezmejnega daljnovoda, v danem trenutku neposredno vpliva na zmožnost izvoza ali uvoza električne energije in s tem na ceno na kratkoročnih trgih vseh evropskih nacionalnih trgov. Zato v Sloveniji v prvi polovici junija na dnevnem borznem trgu zaznavajo nekoliko višje cene. V povprečju so v Sloveniji cene za tri odstotke višje kot na Hrvaškem, 26 odstotkov višje kot v Avstriji, sedem odstotkov višje kot na Madžarskem in 9 odstotkov nižje kot v Italiji."

Eles ob tem poudarja, da dnevna nihanja borznih cen nimajo vpliva na končne cene za gospodinjske odjemalce in tudi ne večino poslovnih odjemalcev, saj imajo praviloma cene vezane na letne in večletne pogodbe. "Obvladovanje tovrstnih cenovnih tveganj je predvsem naloga dobaviteljev in proizvajalcev električne energije, za katere pa ti dogodki niso nobena posebnost in so nanje tudi dobro pripravljeni," dodajo na Elesu.

Maloprodajna cena električne energije za povprečnega gospodinjskega odjemalca za končne porabnike je glede na podatke iz portala energetike v prvem letošnjem trimesečju znašala 108,9 evra/MWh (brez DDV) in se je glede na navedbe MOPE v obdobju enega leta povišala za šest odstotkov, glede na zadnje četrtletje lanskega leta pa zvišala za osem odstotkov.

Osme najnižje cene elektrike v EU-ju

V sredo so na zasedanju upravnega odbora in skupščine Energetske zbornice Slovenije (EZS) predstavili tudi analizo cen v Sloveniji in drugih državah članicah EU-ja v obdobju 2019–2023.

"Cene za gospodinjske odjemalce so bile v EU-ju leta 2023 za 48,5 odstotka višje kot v Sloveniji, v Nemčiji so bile višje za 113,32 odstotka kot v Sloveniji, cene v sosednjih državah so bile za 18,73 odstotka višje kot pri nas. Tu moram opozoriti na politiko Hrvaške in Madžarske, ki je izrazito v prid gospodinjskemu odjemu. V EU-ju smo imeli osme najnižje cene," je navedel predsednik energetske zbornice, sicer direktor Elesa Aleksander Mervar, in dodal, da so bile nizke cene posledica vladnih ukrepov, kot so zamejene cene, nižji DDV in odprava nekaterih prispevkov.

Glede na BDP ima po Mervarjevih navedbah sedem držav EU-ja višje končne cene in nižji BDP kot Slovenija. "Rangiranje je po tej primerjavi še boljše – glede na BDP smo imeli šeste najnižje cene," je poudaril in še predstavil podatke za negospodinjske odjemalce, po katerih so bile cene elektrike v Sloveniji leta 2023 za 1,08 odstotka višje od povprečja EU-ja. V Nemčiji so bile cene višje 4,88 odstotka v primerjavi s Slovenijo, cenovno povprečje sosednjih držav je bilo okoli 19 odstotkov višje. "V EU-ju smo imeli štirinajste najnižje cene," je še pojasnil direktor Elesa.