Na družbenih omrežjih se je pojavil dopis slovenskega podjetja zaposlenim, da naj v času poletnih dopustov ne zapuščajo države, ker bi lahko zaradi poslabšanja epidemioloških razmer v državah v okolici Slovenije morali v obvezno karanteno ali pa se zaradi morebitnega zaprtja mej ne bi mogli pravočasno vrniti na delovno mesto.

Ob tem so jih opozorili, da bodo odsotnost z delovnega mesta zaradi karantene ali zaprtja meja šteli kot hujšo kršitev delovnih in pogodbenih obveznosti, zaradi česar bi lahko delavca doletela izredna odpoved zaposlitve. Pri tem se sklicujejo na 34., 35. in 37. člen Zakona o delovnih razmerjih.

Karantena velja za zdrave osebe

Okužene z novim koronavirusom, denimo, najprej čaka osamitev, njegove tvegane stike, ki so sicer zdravi, pa karantena. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) so glede tega že pred časom opozorili, da za ureditev bolniškega dopusta že ves čas velja "preprosto pravilo": "Če je oseba bolna, ji pripada bolniški dopust, če ni bolna, pa ne."

V primeru izolacije je zdravstveni zavarovanec upravičen do 90-odstotnega nadomestila plače, pri čemer nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača ZZZS. Zaposleni, ki morajo v karanteno, od 1. junija niso več upravičeni do 80-odstotnega nadomestila plače od države, temveč kvečjemu do 50-odstotnega nadomestila plače, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače, ki ga mora kriti delodajalec.

Toda ali lahko delodajalec sploh izredno odpusti zaposlenega samo zato, ker mu je bila odrejena karantena oz. zaradi tega, ker je zamudil na delo zaradi morebitnega zaprtja meja?

"Razmere, do katerih lahko pride z izrabo z zakonom zagotovljenega prostega časa, ne morejo privesti do kršitve delovnih obveznosti, saj delodajalec nima pravice, da posega v zasebnosti delavca. Opozarjanje, da naj ne zapuščajo države, za delavca in "morebitno nespoštovanje opozorila" ne sme imeti nobenih pravnih posledic, odreditev, da ne smejo zapuščati države, pa predstavlja neposreden poseg v njegovo zasebnost. Tega, da delodajalec odreja, da delavci ne zapuščajo države v času njihovega dopusta, ni mogoče tolerirati, saj čezmerno posega v zasebnost delavca in način izrabe dopusta, ki delavcu najbolj ustreza," je za MMC pojasnil Goran Lukić iz Delavske svetovalnice in ob tem javno pozval inšpektorat za delo, da se do vsega tega jasno opredeli.

Obvestila delodajalcev nimajo pravnega učinka

Za pojasnilo, ali lahko delodajalci opozarjajo zaposlene, da naj med dopustom ne zapuščajo države, sicer jih lahko v primeru zapletov s karanteno čaka tudi izguba delovnega mesta, smo zaprosili tudi delovni inšpektorat, ki pa je vprašanja odstopil direktoratu za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo.

V pristojnem direktoratu pojasnjujejo, da obvestilo oz. opozorilo delodajalcem zaposlenim glede zapuščanja države nima neposrednega delovnopravnega učinka.

"Delavec je upravičen do odsotnosti z dela in posledično do nadomestila plače iz razlogov, ki so zakonsko določeni oz. dogovorjeni na podlagi sporazuma socialnih partnerjev. Če je delavcu od pristojnega organa odrejena karantena, zaradi česar ne more opravljati dela, se takšna odsotnost delavca presoja v okviru instituta višje sile. Po splošnih načelih civilnega prava pomeni višja sila dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi ne izogniti ali ga odvrniti. Pravni standard višje sile je v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka," navajajo v direktoratu za delovna razmerja.

Delavec je sicer v glede na zakon o delovnih razmerjih dolžan obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje njegovih obveznosti, tako da je v primeru nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi odrejene karantene po mnenju direktorata za delovna razmerja primerno, da delodajalca pravočasno obvesti o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti.

"Ob tem je primerno poudariti, da je prosti čas delavca tisti čas, ko delavec ne opravlja dela in ni na razpolago delodajalcu, kar pomeni, da v tem času svobodno razpolaga s svojim časom. Ravnanja delavca v njegovem prostem času pa bi bila lahko upoštevana pri presoji prisotnosti elementov višje sile, le ko delavec ni zmožen opravljati dela zaradi nezmožnosti prihoda na delo kot posledici njegovih ravnanj v prostem času," pravijo na direktoratu.

Višja sila ni odhod v kraje, za katere velja karantena

To pomeni, da če je že pred odhodom v drugo državo znano, da se bo delavcu ob vrnitvi v Slovenijo od pristojnega organa odredila karantena (kot trenutno velja 14-dnevna karantena za prihode iz BiH-a, Kosova in Srbije), potem delavec praviloma ni upravičen do odsotnosti zaradi višje sile, saj niso izpolnjeni vsi elementi višje sile (dogodek ni nepričakovan in se mu je mogoče izogniti ).

"Nasprotno pa se v primeru, ko ob odhodu delavca v določeno tujo državo za vrnitev iz te države ni predpisana karantena, takšna odsotnost delavca oz. nezmožnost opravljanja dela še vedno presoja v okviru instituta višje sile," so navedli, kako se v skladu s splošno delovnopravno zakonodajo presoja morebitna odsotnost delavca zaradi odrejene karantene.

"Če delavec zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela in hkrati ni podana višja sila (niso izpolnjeni vsi elementi višje sile), potem se mora delavec z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti, neopravljanje dela (brez podlage opravičene odsotnosti) pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca," še pojasnjujejo na direktoratu za delovna razmerja.