Kot je za MMC pojasnil sekretar direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Damjan Zagožen, bi bila tovrstna terminala za Slovenijo najugodnejša, ker bi plinovod potekal tudi čez Slovenijo in bi država tako dobila dostop do večjih količin zemeljskega plina. Dodal je, da bi morebitni terminal v Kopru vključeval še plinsko elektrarno, ki bi oskrbela z električno energijo podhranjeno Primorsko.

Po Zagožnovih besedah bi v poštev prišla tudi terminala na Tržaškem, ki bi Sloveniji lahko omogočila zanesljivo oskrbo s plinom, v primeru podobne ustavitve pošiljk plina v Evropo, kot jo doživljamo zdaj, pa bi si lahko zagotovila dodatne količine plina.

Franci Kek (Zares), velik nasprotnik plinskih terminalov v neposredni bližini slovenske obale, je v pogovoru za MMC poudaril, da Slovenija plinskega terminala ne potrebuje. Dodal je, da resni energetiki opozarjajo, da bi bil terminal pri nas zgolj transportno mesto.

Da to drži, potrjuje tudi Zagožnova navedba, da bi s plinskim terminalom pokrili petkratne plinske potrebe v Sloveniji. Zdaj porabimo nekaj več kot 1,2 milijarde kubičnih metrov plina na leto.

Da bi bila plinska terminala v Tržaškem zalivu škodljiva za Slovenijo, je na posvetu o plinskih terminalih v državnem svetu že leta 2007 opozoril Vlado Malačič, raziskovalec na Morski biološki postaji Piran. Dejal je, da bi se morska voda zaradi ogrevanja utekočinjenega plina, ki ga je treba upliniti, da se ga lahko prenese do lokacij na kopnem, ohladila za pet stopinj Celzija. Poleg tega bi nevarnost pomenil tudi klor, saj se mora vodo za ogrevanje plina klorirati, in živo srebro, ki bi se ob gradnji plinskega terminala dvignil z dna in več mesecev potoval z vodnimi tokovi.

In kakšna rešitev bi bila najugodnejša za Slovenijo? Kek meni, da bi bil to terminal 20 kilometrov južno od Pulja oziroma na zapuščenih Agipovih ploščadih v Italiji, kjer je morje dovolj globoko, oba kraja pa sta dovolj oddaljena od gostonaseljenih obalnih območij.

Poleg tega opozarja, da je vlada pred dvema letoma zavzela stališče do plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, iz katerega je razvidno, da imata projekta plinskih terminalov lahko bistven, uničujoč in škodljiv čezmejni vpliv, zato sta oba predvidena projekta za Slovenijo nesprejemljiva.

Malačič pa je že na posvetu opozoril, da bi terminala v Tržaškem zalivu uporabljala zastarelo tehnologijo, čeprav obstaja novejša in okolju manj škodljiva tehnologija, ki ne potrebuje gradnje terminalov in morske vode za ogrevanje plina, ampak plin ogreva odvečna toplota tankerja, ki se priklopi na cev, po kateri se plin prenese na kopno. Skladišče plina je tako lahko primernejše za lokacije na kopnem.

Zagožen je pojasnil, da plinski terminal v Kopru tehnologije, ki bi jo uporabljala tržaška terminala, ne bi imel, in za ogrevanje plina ne bi uporabljal morske vode, »uplinjanje tekočega plina, tako da vpliva na onesnaženje vode ter veliko črpanje in mešanje morske vode iz tega razloga ne bi imel.« Je pa dodal, da bi vplive na okolje predhodno morala ugotoviti celovita presoja vplivov na okolje, ki je neke vrste okoljski sprejemni izpit za terminal.

Kek je ob tem še opozoril, da so se na okrogli mizi, ki jo je pred kratkim organizirala TV Slovenija, vsi vpleteni, tudi Zagožen, strinjali, da Slovenija plinskega terminala ne potrebuje.

Ana Mušič
ana.music@rtvslo.si