MMC se je o tem pogovarjal z direktorjem Geoplina plinovodi Marjanom Eberlincem, ki je pojasnil, da obstaja več preizkušenih in uveljavljenih načinov skladiščenja zemeljskega plina, a je njihova uporaba odvisna od naravnih in drugih danosti posameznega geografskega območja. Zatrdil je, da mora biti skladišče čim bližje preskrbovalnemu območju, saj je treba v nasprotnem primeru zagotoviti ustrezne prenosne plinovodne zmogljivosti.

Možno tudi skladiščenje v kavernah
"V tehnologiji skladiščenja poznamo podzemno skladiščenje v geoloških strukturah in nadzemno skladiščenje v grajenih rezervoarjih," pravi Eberlinc. "Podzemno skladiščenje poznamo v izčrpanih plinskih, naftnih ali plinsko/naftnih poljih in v t. i. akviferjih, to je v geoloških strukturah z ustrezno geometrijo." V tem podzemnem okviru so tako mogoča tudi skladiščenja v podzemnih kavernah. Te se najpogosteje nahajajo v solnih plasteh - v opuščenih solnih rudnikih, lahko pa so tudi namensko ustvarjene.

Na vprašanje, kako je z možnostjo skladiščenja plina v rudnikih, ki se omenja tudi za Slovenijo (razmišlja se o skladiščenju v rudniku premoga v zapiranju na Senovem), je Eberlinc odgovoril, da je tako skladiščenje redkost, ker je v takih primerih zelo težko zagotoviti potrebno tesnost. V rudnikih premoga se tako lahko, denimo, plin skladišči le, če je geološka struktura kamenine ustrezna, saj mora zagotavljati nepropustnost ali izjemno trdnost, "da se jekleni plašč skladišča, ki služi kot zaščitna membrana, lahko nasloni nanjo". Poleg tega je kapaciteta tovrstnih skladišč "praviloma manjša od klasičnih skladišč" in skladišča v rudnikih "služijo predvsem za pokrivanje vršnega odjema".

V Rudniku Senovo razmere za skladiščenje niso najboljše
"Predvideno skladišče zemeljskega plina na lokaciji rudnika Senovo sodi v skupino kavern, narejenih prav za namen skladiščenja. Prostor v obliki sfere globoko pod zemljo tesni jeklena pločevina, ki je preko betonske obloge naslonjena na osnovno kamenino. Velikih pritiskov v sferi /.../ ne nosi jeklena obloga, temveč kamenina, zato je pomembno, da je le-ta čim bolj trdna in kompaktna. Taka kaverna, izkopana v granitu, obratuje na Švedskem. Na področju Rudnika Senovo je kamenina heterogena in bistveno manj ugodne sestave. Posledično v teku obratovanja to lahko povzroča velike lokalne deformacije jeklenega plašča, ki niso dopustne. Potrebno bi bilo najti ustrezno dodatno tehnično rešitev, ki pa bo bistveno poslabšala ekonomiko investicije," je Eberlinc predstavil možnost skladiščenja v rudniku Senovo.

Utekočinjeni plin se lahko skladišči nad zemljo
Podzemna skladišča sicer po njegovih besedah ne predstavljajo posebne nevarnosti za okolje, saj so varnostni kriteriji visoki. Med prednosti takšnih skladišč spada razpoložljivost z velikim številom polnjenj in praznjenj, med slabosti pa manjša zmogljivost, manjša primernost za dolgotrajnejše pokrivanje sezonskih odstopanj v odjemu in manjša dolgoročnost rezerv.

Na drugi strani se utekočinjeni plin lahko skladišči v grajenih objektih nad zemljo. "To je uveljavljeno povsod tam, kjer geološke danosti onemogočajo skladiščenje pod zemljo. Gre za isto tehnologijo, kot v primeru transporta prek LNG terminalov in ladijskega prevoza," razlaga MMC-jev sogovornik.

Če bi Slovenija skladiščila doma, bi plačevala več
In kako je po besedah Eberlinca s stroški skladiščenja? "Stroški skladiščenja zemeljskega plina so odvisni od tipa skladišča in razmerja med volumnom in razpoložljivimi pretoki. Zelo groba ocena v analizah izpred nekaj let je pokazala, da bi bili stroški skladiščenja v Sloveniji precej višji od tistih v primerljivih skladiščih v sosednjih državah. To je tudi povzročilo, da so se nadaljnje geološke raziskave v severovzhodni Sloveniji v letu 1999 ustavile. Aktivnosti so se nadaljevale v letu 2008 in so trenutno v fazi preverjanja stanja in oceni upravičenosti nadaljevanja predhodnih del."

O izgradnji plinskega terminala v Žavljah je Eberlinc dejal, da bi bil terminal v Jadranskem morju s stališča oskrbe dobra alternativa za Slovenijo in širšo okolico.

Alternativa je lahko le večja razpršenost dobavnih virov
Beseda pa je v pogovoru z direktorjem Geoplina plinovodi tekla še o alternativah ruskemu zemeljskemu plinu. Eberlinc nam je v tem kontekstu povedal, da se Evropa že vrsto let (ne)uspešno ukvarja s tem vprašanjem. Njegovo mnenje je, da je alternativa lahko izključno čim večja razpršenost dobavnih virov zemeljskega plina. "V tem trenutku je še kako pomembno, da imamo v Sloveniji (družba Geoplin) poleg prekinjenega vira iz Rusije še vire iz Alžirije in Avstrije. Tudi LNG terminal v severnem delu jadranskega morja bi izjemno pripomogel k večji razpršenosti virov, o tem sem zelo prepričan," je sklenil.

Blaž Kosovel/Marjetka Nared