Medijska zbornica, ki deluje v okviru GZS-ja, je organizirala prvi dan radiodifuznih medijev, na katerem so med drugim skušali dognati, kakšno vlogo imata radio in televizija v slovenskem prostoru, zlasti na lokalni ravni, ter kaj je v novem tisočletju slovenska država naredila, da bi olajšala njihovo delovanje.

Sodelujoči na okrogli mizi Kaj je država naredila v zadnjih 15. letih za obstoj in razvoj radiodifuznih medijev? so med drugim poudarili, da si že dolgo želijo prenovljene medijske zakonodaje, in sicer osrednjega zakona o medijih.

Predsednik združenja radiodifuznih medijev, sicer direktor velenjske televizije VTV, Rajko Djordjević, da so se številne težave nakopičile, tudi zaradi neodzivnosti zakonodajalcev in regulatorjev. Cerarjeva vlada pa je še ena izmed preteklih vlad, ki ji ni uspelo sprejeti nove medijske zakonodaje.

"Zakon je zastarel in neživljenjski. Ko bi morali nekaj narediti, stvar zamre. Ministri se ustrašijo kakšnega izmed medijev, da jih ne bi nažigali. Ne opazijo pa, da jih nažigajo ves čas," je pojasnil in napovedal, da se bodo podobno "uprli" tudi prihodnji vladi, če ne bo prisluhnila njihovim težavam. Konec januarja so namreč na lokalnih radijskih in televizijskih postajah pozivali k razrešitvi kulturnega ministra Antona Peršaka.

Djordjević je tudi opozoril, da je država premalo pozorna na lokalne medije. Skupaj z drugimi deležniki so že pripravili novelo zakona o medijih oz. so prenovili 11 členov oz. anomalij v zakonu, ki izhaja iz "analogne" dobe. Toda zakonska novela nato ni bila sprejeta. Menda tudi zaradi odziva ene večjih slovenskih komercialnih televizij.

Država še naprej varčuje s sredstvi
Ob tem je še opozoril, da tudi sama država krši medijsko zakonodajo, saj medijem s statusom posebnega pomena ne zagotavlja proračunskih sredstev v vrednosti treh odstotkov RTV-naročnine. Predvidena proračunska sredstva pa je prepolovil zloglasni zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf).

S predsednikom združenja radiodifuznih medijev so se strinjali tudi nekateri drugi prisotni. Predsednik sveta za radiodifuzijo Aleš Lipičnik je dejal, da je razočaran, da ni prišlo do sprejema novele, saj bi posodobil zastarelo medijsko zakonodajo. Opozoril je tudi na neenotnost medijev, da bi našli neki konsenz.

Predstavnica združenja lokalnih in regionalnih radijskih postaj Nataša Harej pa je poudarila, da je največja težava prav financiranje, saj manjše radijske postaje, ki so tudi prostorsko omejene glede oddajanja programa, ne morejo dobiti dovolj denarja na trgu.

Direktorica televizije Vaš kanal Irena Vide pa je menila, da je država v preteklih letih veliko pripomogla k temu, da je ugasnilo kar nekaj medijev in da je medijska zakonodaja "zatohla".

Manjši plačujejo velikim
Na drugi strani sta lastnik mreže radijskih postaj Infonet Leo Oblak in Andrej Kregar iz VPK-ja opozorila, da na slovenskem trgu prihaja do anomalij, saj za manjše slovenske televizije ne veljajo enaki pogoji kot za komercialne televizije. Manjše televizije morajo kabelskim operaterjem in drugim ponudnikom TV-vsebin plačevati, da je njihov program uvrščen v njihovo ponudbo.

Na drugi strani pa komercialne televizije in ponudniki tujih TV-programov zaračunavajo naročnino. Hkrati tudi tržijo oglasne vsebine in tako velik del denarja, ki se obrača na slovenskem televizijskem trgu, konča v tujini.

Tako majhni plačujejo velikim medijskim korporacijam, je opozoril Kregar in opomnil, da slovenska medijska zakonodaja, ki je bolj kot ne prepisana iz večjih držav, največ iz Nemčije, ni slaba. Težava je, kot pravi, v njihovi interpretaciji. Oblak pa je tudi opozoril, na visoke kazni, ki jih zaradi morebitnih nesmiselnih programskih kršitev izrekajo inšpektorji. Tako naj bi bila ena izmed zdaj že propadlih lokalnih televizij, s statusom posebnega pomena, v preteklosti kaznovana, ker je imela premalo verskih vsebin za verski praznik.