Belgijski KBC Group je NLB z nakupom takrat 34-odstotnega deleža v svojo skupino vključil leta 2005, pred dobrim letom in pol pa se je odločili za prodajo, pri čemer pa kupca do zdaj še ni našel.

V KBC-ju namigov o prodaji deleža Kitajcem ne želijo komentirati, prav tako pa molčijo na ministrstvu za finance. Po besedah ministra za finance Franca Križaniča je za komentar prezgodaj, "dejstvo pa je, da so predstavniki banke tu."

Uradno naj bi se s predstavnikom Kitajske razvojne banke pogovarjali "le v smislu njihovega depozita, njihove razpršitve v območju evra", torej le o vstopu Kitajske v naše gospodarstvo, je poročala Vesna Deržek iz TV Slovenija. Ali bodo Kitajci vstopili tudi v lastništvo, naj bi bila stvar pogovorov med prodajalcem in kupcem.

Kitajci naj bi bili, čeprav se kitajsko gospodarstvo v zadnjem času pregreva, pomemben morebitni partner, saj gre za veliko in uspešo banko. Apaxa medtem neuradno ni več med kupci KBC-jevega deleža, vlada pa po letu in pol po zadnji dokapitalizaciji (ta je KBC-jev delež iz 34 odstotkov znižala na slabih 31) spet razmišlja o dokapitalizaciji.

Država še ni obupala nad Belgijci
Država torej namerava svojo vlogo v NLB-ju še okrepiti, saj je po mnenju finančnega ministra kljub pretresom v upravljanju to banka, ki ima v jugovzhodnem delu Evrope zelo pomembno vlogo.

Država naj bi nameravala banko dokapitalizirati z izdajo prednostnih in ne rednih delnic, s čimer želijo po poročanju časnika Dnevnik k dokapitalizaciji pritegniti tudi belgijski KBC. S tem bi uspešnost dokapitalizacije povečali in se hkrati izognili očitkom evropske komisije o nedovoljeni državni pomoči.

Z izdajo prednostnih delnic se lastniška razmerja ne bi spremenila, kar ustreza tudi portfeljskim lastnikom NLB-ja, ki zaradi zaostrenih razmer nimajo možnosti sodelovanja pri dokapitalizaciji. Drugi razlog je tudi vprašljiv uspeh dokapitalizacije z rednimi delnicami, saj bi morala država, če bi bila edina vplačnica delnic, objaviti prevzem oziroma jih vplačati le toliko, kot jih dovoljuje lastniški delež. S tem pa bi bila dokapitalizacoja prenizka.

Dnevnik piše, da so postopki za izdajo prednostnih delnic v teku, saj naj bi si tako vlada kot NLB želela izkoristiti postavko v letošnjem proračunu, ki za dokapitalizacojo NLB-ja in NKBM-ja namenja 300 milijonov evrov.