Vlada je sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana sprejela v začetku junija, saj se zaveda, da razvoj in širitev letališča v okviru zdaj veljavnih prostorskih aktov nista mogoča oz. dolgoročno usklajena. Veljavni akti omogočajo namreč samo fazni razvoj, ne pa tudi celostnega. Številne družbe, ki delujejo na področju zračnega prevoza in vzdrževanja zrakoplovov, nimajo možnosti širitve ali posodobitve sedanjih objektov in obratovalnih zmogljivosti.

Direktor Aerodroma Zmago Skobir pravi, da so že leta 2010 izdelali t. i. masterplan oz. glavni načrt razvoja letališča, ki predvideva optimalne vsebine in meje razvoja letališča za prihodnjih 40 let. V Aerodromu, ki je v lasti nemškega Fraporta, ocenjujejo, da bo potniški promet do leta 2040 v povprečju rasel za 3,35 odstotka na leto, kar pomeni, da bodo takrat oskrbeli 4,1 milijona potnikov letno.

Občutna rast prometa
Aerodrom je v javnem prometu v prvih petih mesecih letos naštel 476.984 potnikov, kar je 7,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Rast je bila še posebej strma maja, ko so oskrbeli 128.411 potnikov oz. 19,6 odstotka več kot v istem mesecu lani. Nadaljevanje rasti prometa pričakujejo tudi v poletnih mesecih.

"Od državnega prostorskega načrta pričakujemo, da bo uresničil, kar je začrtano v masterplanu na področju razvoja letališke infrastrukture za potniški in tovorni promet, poslovno-logistične cone, prestavitve regionalne ceste, zavarovanja zemljišč za dolgoročni razvoj in umestitve železniške povezave do letališča. Želimo si, da bi bil sprejet čim prej, pričakujemo pa, da bo trajalo več let, preden bo res," je dejal Skobir. Razvoj brniškega letališča najbolj omejuje regionalna cesta Kranj–Mengeš. Njena prestavitev je sicer že načrtovana in pripravljena za izvedbo, določena vprašanja pa so odprta le še glede financiranja.

Fraport je ob prevzemu upravljavca osrednjega slovenskega letališča sicer napovedal, da namerava razvijati tako tehnični kot potniški promet. "Glede terminala še vedno usklajujemo rešitev, ki bo najbolj optimalna v smislu rešitve ozkih grl, hkrati pa modularna, da se bo prilagajala rasti prometa, in finančno vzdržna," je še povedal Skobir. Med njihovimi prednostnimi nalogami so trenutno sicer priprava srednjeročne strategije in odprava ozkih grl oz. vzpostavitev pretočnosti v potniškem terminalu.