Zaradi resnosti situacije je avstrijska vlada pozvala Evropsko unijo, da za reševanje bank v vzhodni Evropi nameni 150 milijard evrov. Čeprav imajo evropske banke v regiji skupno naloženih 1.100 milijard evrov, pa so še posebno izpostavljene avstrijske finančne institucije, ki so tam zadolžene za 220 milijard evrov.

Zaradi krize vlada upravičen strah, da jim ogromnega dolga ne bo uspelo poplačati, s tem pa bi bilo močno ogroženo financiranje avstrijskega gospodarstva, ki se mu je do zdaj v primerjavi z drugimi zahodnimi državami razmeroma dobro uspelo spopasti s svetovno finančno krizo.

Večina od 200 milijard evrov vrednega svežnja pomoči, ki ga je novembra naznanil Bruselj, naj bi ostala v zahodnih članicah EU-ja, do pomoči, za katero se zavzema Dunaj, pa bi bile upravičene tudi države na vzhodu, če so v EU-ju ali ne. Denarno pomoč bi črpali iz Evropske investicijske banke, Evropske centralne banke in Kohezijskega sklada EU-ja.

Nemčija noče nositi bremena pomoči
Čeprav je tudi Nemčija s svojimi vlaganji na vzhodu močno izpostavljena, pa ravno Berlin najbolj nasprotuje omenjeni denarni pomoči, saj se boji, da bo na koncu največje breme nosila prav Nemčija.

"Avstrijske banke so čezmerno navzoče na vzhodu," je dejal nemški finančni minister Peer Steinbrück in dejal, da gre za legitimen nacionalni interes, in s tem namignil, da si ne zasluži večje skrbi.

Na besede nemškega ministra se je takoj odzval državni sekretar na avstrijskem ministrstvu za finance Reinhold Lopatka, ki je opomnil, da ima vprašanje veliko širše dimenzije kot samo izgube za domače banke. Ob tem je opozoril, da bodo brez regionalne denarne pomoči gospodarstva vzhodne Evrope začela propadati.

Kriza ustavila gospodarsko rast
V zadnjih letih so zahodnoevropske banke množično kupovale lokalne banke in omogočale posojila gospodarstvom vzhodnih članic EU-ja in tudi prek meja povezave proti vzhodu. Visoko gospodarsko rast v teh državah so tako spodbujala poceni in lahko pridobljena posojila, vendar se je z upadom izvoza to vse spremenilo.

Kriza je privedla do znatnega upada vlaganj, še težje pa se je dokopati do novih posojil. Vse skupaj je še poslabšalo razvrednotenje domačih valut, kar močno otežuje vračanje posojil, ki so bila večinoma pridobljena v tujih valutah.

G. V.