"Ob vseh velikih in silnih strategijah v državi še vedno ni bila opravljena poglobljena analiza industrijskih panog," je prepričan Iztok Seljak. Šele ko bi ugotovili, katere so strateške panoge, s katerimi želi država ustvarjati nova delovna mesta in gospodarsko rast, bi po njegovem mnenju lahko bolj analitično začeli reševati težave slovenskega gospodarstva.

Med strateško pomembnimi panogami vidi Seljak v Sloveniji prav avtomobilsko dobaviteljsko panogo, ki predstavlja petino slovenskega blagovnega izvoza, prispeva 11 odstotkov BDP-ja in je pomemben delodajalec. "Gre za eno najbolj inovativnih in izvozno usmerjenih industrij v Sloveniji," je poudaril v pogovoru za STA.

Z domišljeno strategijo in naložbami bi jo v prihodnjih od petih do desetih letih lahko še podvojili, tako da bi na letni ravni za od dva do tri odstotke okrepila slovenski BDP, meni.

Našli rešitev v dobro vseh deležnikov
Pred začetkom pogajanj o prestrukturiranju je Hidria z deležniki podpisala dogovor o nerazkrivanju informacij, zaradi katerih prvi mož Hidrie ne želi govoriti o podrobnostih.
"Bistveno je, da smo našli rešitev, ki je v dobro vseh deležnikov, ne samo za Hidrio in banke, temveč tudi naše partnerje, dobavitelje in tudi okolje, v katerem smo," je dejal. Hkrati z dezinvestiranjem poslovno nerelevantnega premoženja je, kot je dejal, zagotovljeno tudi 100-odstotno poplačilo bank.

Potrjen je bil tudi razvojni načrt Hidrie 2015-2019, ki predvideva rast prihodkov s sedanjih 250 milijonov evrov na 350 milijonov evrov in 80 milijonov evrov investicij v razvoj prebojnih inovacij. Večina rasti in investicij je vezanih na Slovenijo.

"Hidria se bo s tem iz enega vodilnih proizvajalcev v nekaterih avtomobilskih segmentih v petih letih v nekaj segmentih pozicionirala na mesto vodilnega na svetovni ravni," je napovedal.

Nova in pomembna posla za Hidrio
Dodal je, da bo kmalu lahko oznanil dva nova in pomembna posla na področju avtomobilske industrije. Gre za projekta, ki bi po njegovem mnenju lahko postala ena pomembnejših poslov v slovenski avtomobilski dobaviteljski industriji.

Hidria je v 70. letih sicer proizvodnjo začela z elektromotorji, v drugem desetletju delovanja so se spustili še v izdelavo komponent in se nato začeli diverzificirati.

"Pozneje smo ugotovili, da smo se preveč diverzificirali, zato smo segmenta avtomobilske industrije in klimatizacije, kjer smo dobri in odlični, pred desetletjem opredelili kot strateško usmeritev, vendar pa, tudi zaradi odnosa do okolja in ljudi, niso nemudoma izstopili iz nedonosnih segmentov," je dejal.

Obeti za povečanje števila zaposlenih
Obseg poslovanja Hidrie raste, lani pa je skupina realizirala za 250 milijonov evrov prodaje, kar je bilo nekaj odstotkov manj kot leto predtem, vendar pa Seljak izpostavlja, da so prav tako lani prodali nekaj nestrateških programov, zato je rezultat boljši. "Na letni ravni smo za od 10 do 15 odstotkov izboljšali rezultat. Zdaj smo sorazmerno stabilni, zaposlenosti nismo bistveno zmanjševali in je tudi letos ne nameravamo, ko načrtujemo do petodstotno rast prodaje," je pojasnil.

Če v letošnjem letu še ne bo bistvenih sprememb v številu zaposlenih, pa te Seljak napoveduje za prihodnje leto, ko ne bo več dezinvestiranj, začel pa se bo nov cikel z realizacijo novih dogovorov. "Z izboljševanjem produktivnosti se bo nato začela povečevati tudi zaposlenost," je izpostavil Seljak.

"Za nas je še pomembneje, da naši najpomembnejši segmenti, kot so hladen vžig sodobnih dizelskih motorjev, električni volanski sistemi in hibridizacija vozil, tisti, ki sami po sebi rastejo še hitreje od trga," je dejal.

Cene v avtomobilskem sektorju ostale stabilne
Kljub krizi so v avtomobilskem sektorju cene ostale stabilne, prav tako ni bilo težav z likvidnostjo in plačili, medtem ko so bili drugačna gibanja v gradbeništvu, kjer je Hidria prav tako navzoča s hčerinsko družbo Hidria IMP Klima, ki predstavlja 10 odstotkov prodaje v skupini. V gradbeni industriji je kriza sicer sledila pozneje, vendar je trajala dalj časa, spremljal pa so jo izjemen padec cen, nelikvidnost in neredno plačevanje.

V zadnjih letih so se sicer tudi v gradbeništvu razmere začele izboljševati, na tem področju pa je Hidria v lanskem drugem polletju po mnenju Seljaka imela dober rezultat, ki ga pričakuje tudi letos. Glede na predhodno veliko odvisnost od Rusije so se v družbi začeli preusmerjati na nova tržišča, kot sta zahodna Evropa in Bližnji vzhod.