V slovenski avtomobilski industriji deluje več kot 100 podjetij z več kot 600 kooperanti. Panoga ustvari 3,5 milijarde evrov letnih prihodkov, ima 25.000 zaposlenih, prispeva 10 odstotkov k BDP-ju in ustvari petino celotnega slovenskega blagovnega izvoza. Pohvali se lahko tudi z visoko dodano vrednostjo na zaposlenega, ki se giblje med 40.000 in 50.000 evri.

"Če se na pravi način lotimo v prihodnjih petih letih, lahko te številke podvojimo," je na okrogli mizi, ki so jo pripravili v okviru današnje konference Slovenskega avtomobilskega grozda v Ljubljani, dejal Seljak. Pomen te industrije je zaznala tudi vlada, je ugotovil Seljak: "Drugačen pristop vlade do avtomobilske industrije nakazuje, da se zavedamo, da imamo v rokah nebrušen dragulj."

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik je predstavil slovensko industrijsko politiko, ki vsebuje tudi akcijski načrt za ta segment gospodarstva. "Pričakujemo, da bo akcijski načrt podkrepljen s finančnimi sredstvi," je dejal direktor Slovenskega avtomobilskega grozda Dušan Bušen.

Potencial za preboj obstaja
Velik del akcijskega načrta je namenjen mobilnosti, predvsem trajnostni, ki upošteva zahteve okolja in varnosti ter bo prinesla zeleni preboj, je dejal Bojan Žlender z ministrstva za infrastrukturo in prostor. Prepričan je, da ima Slovenija potencial za nemoteno uvedbo električnega avtomobila. Treba je narediti tehnološki preboj, da mobilnost preskoči v tehnologije, ki bodo do okolja prijazne. In te cilje akcijski program vsebuje, je zatrdil.

Trajnostna mobilnost prihaja, se je strinjal tudi Seljak. Pri tem se slovenskim dobaviteljem kot ena izmed velikih priložnosti ponujajo hibridni pogoni prihodnosti. V Sloveniji imamo veliko možnost, da se vključimo v ta segment, je dejal in dodal: "Imamo vse geografske in druge pogoje, da do leta 2020 postanemo vodilni v električni mobilnosti v Evropi in svetu. To je odvisno le od nas."