Vrtoglava rast bitcoina (vreden je že 20 tisoč dolarjev, cena se je samo v decembru podvojila) in preostalih kriptovalut vznemirja slehernika, ki mu varčevanje v banki ne prinaša skoraj nikakršnih obresti, "le" dvajsetodstotna letošnja rast na razvitih borzah (kar je, da ne bo pomote, za delniške trge izjemno) pa se zdi dolgočasna. Kaj tako revolucionarnega prinaša tehnologija veriženja blokov (blockchain), ali so očitki, da je bitcoin idealen za kriminalno dejavnost, upravičeni in seveda: kako razložiti noro letošnjo rast kriptovalut ter ali gre za nov premoženjski balon, smo se na konferenci Blockchain & Bitcoin, ki je bila prejšnji teden v Ljubljani, pogovarjali s predsednikom Bitcoin društva Slovenije Juretom Pircem.

Kaj vam kot predsedniku Bitcoin društva Slovenije pomeni konferenca Blockchain & Bitcoin Conference, ki je bila prvič v Sloveniji?
Že tako ves čas vohljamo po spletu in analiziramo, kaj se dogaja po posameznih državah, celinah, danes pa sem dejansko dobil le še potrditev, da smo tudi pri nas zelo dejavni na tem področju, da so koraki pravi, tudi z državo in vsemi povezanimi inkubatorji in da bodo rezultati na področju regulative v letu 2018 že vidni.

Slovenci smo sicer kar med vodilnimi v tej panogi, kajne?
Smo inovativni in drzni. Gremo v vodo in prečkamo most, ne da bi točno preverili njegovo nosilnost. Če ga prečkamo, je to ena od zmag, če so ovire, se z njimi ukvarjamo, ko je to potrebno.

Kakšna klientela se je zbrala v Ljubljani na konferenci o kriptovalutah in o čem ste predavali?
Mešana. Ta družba, ki je organizirala konferenco, je mednarodno priznana Expo agencija, povabili so veliko pokroviteljev iz Ukrajine in Rusije. Mene so povabili, ker sem predstavnik lokalne bitcoin skupnosti. Naslov moje tematike je bil bitcoin in uvedba blockchaina v Sloveniji, predstavil sem naše društvo, vse od nastanka, ko je bila to neka kletna izvedba z le nekaj privrženci, pa do danes, ko imamo 270 članov, na socialnih medijih pa je v zadnjem obdobju opazna visoka rast. Še pred koncem leta bo 7000 članov v naši skupini na Facebooku. Začeli smo leta 2014, takrat nisem bil med ustanovnimi člani, sem pa zdaj že drugi mandat predsednik.

Koliko ste plačali za prvi bitcoin?
Ne vem, ali sem ga sploh kupil. Prislužil sem si ga, ampak ne z rudarjenjem. Takrat je bilo drugače, cena bitcoina je bila pravi drobiž. Na spletnih straneh, kjer lahko rešiš puzzle in dobiš nagrado, sem dobil 0,01 bitcoina. Z bitcoinom se vsekakor nisem začel ukvarjati zaradi finančnega motiva. Po poklicu sem IT-jevec (IT - informacijska tehnologija), zame je to omrežje, nadgradnja peer-to-peera, kjer zdaj obstaja kriptografski denar.

Tehnologija veriženja blokov blockchain naj bi spremenila svet. Kje so njene glavne prednosti? Kaj predstavlja?
Predstavlja glavno knjigo transakcij. Predstavljajte si računovodsko knjigo, ki ni le na nekem strežniku, kamor dostopajo računovodkinje in obdelujejo podatke, v najboljšem primeru pa se ponoči replicira na drug računalnik. Ta glavna knjiga je dostopna vsem. To so mokre sanje vsakega računovodskega servisa, vsake banke. Nemogoče je finančne podatke popolnoma uničiti. Prvič v zgodovini obstoja človeštva in denarja smo dobili univerzalno knjigo, ki deluje na svetovni ravni in je popolnoma transparentna tudi za regulatorje. To je zame ta revolucionarni del. Da knjiga danes teče na 12 tisoč računalnikih, samo dva pa sta realno potrebna, da je knjiga dosegljiva. Zabeležene so vse transakcije. V desetih minutah od zdajle bodo šle transakcije v nov podatkovni blok in bodo za večne čase ostale v knjigi transakcij.

Kaj pa pametne pogodbe?
Te so na omrežju ethereum. V podatkovne bloke vstavite neko programsko kodo, ki ima neka pravila. Pametne pogodbe se bodo izvedle v skladu z navodili, ki so navedena v tej kodi. S tem lahko avtomatizirate procese, kot so notarske knjige, zemljiški vpisi, omogoča tudi elektronske volitve. Veliko koristi bi lahko imeli s pametnimi pogodbami.

Pojavlja se očitek, da je bitcoin kot nalašč za kriminalno podzemlje. Transakcije so sicer zabeležene, kdo je v ozadju, pa ni znano. Je lažje prati denar s fiatvaluto ali s kriptovaluto?
Vsekakor je za nečedne posle denar številka ena ameriška dolar. Vendar se o tem nekako ne poroča. Gotovine ne moreš slediti, kar pa je pravzaprav zanimivo, saj imamo serijske številke na bankovcih. Vsi bankovci naj bi bili unikatni, a je v ozadju cela industrija ponarejenega denarja. Ni torej izsledljivosti teh papirjev. O izsledljivosti bitcoina pa: ves čas govorim, da je bitcoin psevdoanonimem. Dokler imate zaseben račun na vaši e-denarnici in ga ne delite s storitvijo v realnem svetu, si psevdoanonimen. Ko boste želeli nekaj kupiti, bodo šli kriptokovanci iz vaše e-denarnice na kriptomenjalnico, kjer ste potrdili svojo identiteto. Ali še govorimo o anonimnosti? Mislim, da ne. Ali pa drug primer: z bitcoinom boste plačali izdelek v spletni trgovini, ki bo zahtevala ime, priimek in naslov za dostavo in takrat niste več anonimni.

Ideja je, da bi nekoč tudi v trgovinah in restavracijah plačevali s kriptovalutami. Trenutno to nekako ni izvedljivo, saj se na potrditev transakcije, na primer pri plačilu kave, čaka predolgo ...
Ko bitcoin pošljete trgovcu, se transakcija zgodi takoj, sistem takoj ve, da ste plačali. Ker pa je bitcoin postal že preveč priljubljen, je naval velik in je treba za potrditev transakcije v naslednji podatkovni blok plačati malo večjo provizijo in počakati, da je transakcija potrjena. Plačilo provizije je trenutno višje od vrednosti kave.

Kako je z rudarjenjem in z visokimi stroški elektrike? Bo to v prihodnje problem?
Menim, da se bo rudarska industrija drastično spremenila v skladu z Moorovim zakonom, ki pravi, da se procesorska moč na približno dve leti podvaja. Učinkovitost se veča, energetska potratnost zmanjšuje. S tega vidika bi rekel, da se ta industrija šele začenja razvijati. Kar nekaj očitkov je, da je bitcoin energetsko potraten. Zadnje študije kažejo drugače: da so tradicionalni bančni sistemi energetsko neučinkoviti in da je energetski strošek bitcoina zanemarljiv, ko potegneš črto.

Zakaj je bitcoin vedno težje rudariti?
Zahteva vedno več računske moči, vedno več elektrike, je pa treba vedeti, da je to deflacijska valuta. Število narudarjenih bitcoinov se skozi štiri leta razpolavlja. Prvič imamo deflacijsko valuto.

V štirih letih se nagrada razpolovi, pravite. Lahko razložite?
To se imenuje halving, razpolovitev. Vsa pravila igre matematičnega omrežja verige podatkovnih blokov bitcoina so vnaprej določena matematična formula. Končni rezultat je 21 milijonov bitconov, to naj bi se zgodilo leta 2140. Kaj je halving? Pravila igre so od prvega dne takšna: rudar je v prvih štirih letih obstoja bitcoina vsakih deset minut za uspešno rešenje enačbe in posledično zapis vseh transakcij zadnjih desetih minut v nov podatkovni blok dobil za nagrado 50 bitcoinov. Na vsaka štiri leta gre nagrada na polovico. Torej, po štirih letih obstoja je bila nagrada 25 bitcoinov, zdaj (lani se je zgodil halving) je vsakih 10 minut nagrada 12,5 bitcoina.

Vedno manj se torej splača rudariti ...
Če se vprašamo s špekulativnega vidika, kakšna bo vrednost bitcoina čez dvajset let, bi rekel, da rudarji ne bodo trpeli. Res je, da bodo toliko manj bitcoinov dobili za nagrado, a bo vrednost bitcoina toliko višja. In tudi rudarji bodo leta 2030 videti popolnoma drugače. Takrat, bi rekel, da bi se lahko rudarilo na sončno energijo na kakšnem satelitu.

Že dolgo poslušamo, da gre pri vrednosti bitcoina za nov premoženjski balon. Kaj menite?
Balon, zanimiva beseda. Saj je vse balon, celotna ekonomija. Imamo posojilni, nepremičninski balon. Vse delnice sveta so močno precenjene. Vse je balon. Če se bomo fokusirali le na ta mali balonček bitcoina, se nam lahko zgodi, da po tihem poči kreditni balon, ki je nevarnejši za gospodarstvo.

Nekateri najemajo posojila, da kupujejo kriptovalute. Mar ni šla ta manija predaleč?
Absolutno odsvetujemo vlaganje, če na koncu meseca ne ostane nič denarja, kaj šele, da najameš posojilo, da bi vlagal v kriptokovance. Najemanje posojil za investiranje v kriptoekonomijo je najbolj neumna stvar, ki sem jo kdaj slišal. Iskreno upam, da takšnih pojavov ni. Vlagaš lahko le presežek denarja, ki ostane konec meseca.

Lahko vam povem, da takšni primeri so. Znanec se je pred dnevi "pohvalil", da je vzel 30 tisoč evrov posojila za vlaganje v kriptovalute ...
Manija obstaja, poganja ga prvinski človeški nagon, to je pohlep. Zlato pravilo naj bo: najprej se poučite o kriptovalutah, vložite pa le tisto, kar lahko izgubite.

Koliko bi lahko bil bitcoin vreden v nekaj letih?
Nerad špekuliram. Nisem investicijski svetovalec. Sem IT-jevec in gledam na tehnologijo in razvoj blockchaina s strogo tehnološkega vidika. Seveda pa vsi po tihem špekuliramo. Trenutno ne vidim, da bi se mrzlica hitro končala. Povpraševanje bo na trgu zelo veliko, v 2018 zelo zelo veliko in verjetno se rast ne bo ustavila kar čez noč. Je pa kar nekaj oseb, ki imajo iz zgodnjih let veliko bitnih kovancev in se v nekem trenutku lahko odločijo, da zapustijo ta ekosistem, kar bo povečalo ponudbo in cena lahko hitro zaniha navzdol. To lahko povzroči tudi paniko. Trg je izredno volatilen. Ob vsakem padcu se ne smeš ustrašiti in zapustiti investicije. Kdor vlaga, mora verjeti v zgodbo. Treba je uporabljati razum, ne čustva. Pri trgovanju v finančnih vodah ni prostora za čustva. Če ste preveč čustveni, odsvetujem vlaganje v karkoli, kaj šele v kriptovalute.

Se dogaja, da so ljudje kar pozabili na bitcoine ali da so računalnike oz. trde diske, kjer je bila kriptokoda, vrgli stran?
Seveda se. Tri do štiri milijone bitcoinov od skupno 17 milijonov naj bi bilo permanentno izgubljenih. Precej je primerov, da je kdo pozabil na bitcoine, vrgel računalnik stran.

Tudi v Sloveniji?
Tudi, ampak kdo bi si želel javne blamaže, da bi rekel, da je leta 2010 rudaril na svojem računalniku in so mu vanj leteli bitcoini, potem pa pomotoma računalnik vrgel v kanto. Kdo je tako nor, da bo to javno priznal? Saj bo osmešil samega sebe!

Zakaj so Kitajci septembra prepovedali začetne ponudbe kovancev, tako imenovane ICO-je?
Verjetno zato, ker ni bilo več nadzora. Na začetku je bilo veliko inovativnih rešitev, veliko odličnih produktov. A zdaj je ogromno prevar. Vsem priporočam, naj se na začetku ukvarjajo le s top pet kovanci. Če že podprejo ICO-projekt, naj se zavedajo, da v prvi fazi podpirajo tisti start up, ki pa še ne garantira nobene vrednosti kriptožetona.