Robustna novembrska rast novih delovnih mest je samo še en znak dobrega zdravja ameriškega gospodarstva, ki se pripravlja tudi na Trumpov sveženj davčnih ugodnosti, kar naj bi podjetjem prineslo 1500 milijard dolarjev prihrankov in dodatno podžgalo gospodarstvo. Ameriška centralna banka mora biti na preži, po zadnjem letošnjem sestanku bo guvernerka Janet Yellen danes popoldne skoraj zagotovo sporočila, da je obrestna mera Fed funds po novem med 1,25 in 1,50 odstotka. Analitike bolj zanima, kaj se bo dogajalo v prihodnje. Fed je septembra ugibal, da bi lahko leta 2018 videli tri zvišanja ključne obrestne mere in še dve v letu 2019, Jerome Powell, ki bo februarja zamenjal Yellenovo, pa je novembra v kongresu zatrdil, da še nič ni gotovega.

Visoka razlika v donosnosti nemške in ameriške obveznice
Tudi Evropska centralna banka bo zasedala ta teden, in sicer v četrtek. Posebnih pretresov ni pričakovati, potem ko je ECB jeseni sporočil, da bo od januarja vrednost programa odkupovanja obveznic zmanjšana s 60 na 30 milijard evrov mesečno, program pa je centralna banka podaljšala najmanj do konca septembra. Nasprotujoči si politiki obeh največjih centralnih bank naj bi negativno vplivali na evro, a letos ni bilo tako, saj je evropska valuta v primerjavi z dolarjem poskočila za 12 odstotkov (trenutna vrednost je okrog 1,178 dolarja). Bolj se to odraža pri gibanju kratkoročnih obveznic. Donosnost dveletne ameriške obveznice je v primerjavi s primerljivo nemško obveznico višja za skoraj 260 bazičnih točk, kar je največ po letu 1999.

Vlagatelji se ne menijo za visoka vrednotenja
Višje obrestne mere v teoriji ne vplivajo dobro na kapitalske trge, a je trenutna raven obresti še vedno nizka, gledano zgodovinsko, zato delniški indeksi neutrudno postavljajo rekorde. Dow Jones je včeraj nov mejnik postavil pri 24.504 točkah. Vrednotenja so nedvomno visoka, a vlagatelji še naprej kupujejo delnice. Raziskava, ki jo je med upravljavci premoženja naredila Bank of America Merrill Lynch, kaže, da 48 odstotkov vprašanih delniške trge ocenjuje za predrage, kar je rekordno visoka številka. Kljub temu pa ima kar 49 odstotkov upravljavcev premoženja v delnicah večji znesek kot običajno. To se ne zdi logično, a očitno so vsi prepričani, da se bo še nekaj časa nadaljeval idealni gospodarski scenarij, ki vključuje nadpovprečno gospodarsko rast in nizko inflacijo. Skratka, dokler glasba igra, naj se zabava nadaljuje. V resnici večje skrbi povzroča obvezniški trg - v anketi jih kar 81 odstotkov meni, da je prenapihnjen.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi 12. decembra:

Terminske pogodbe napovedujejo nadaljnjo rast bitcoina
Kaj bi šele rekli za bitcoin, katerega vrednost se je letos zvišala za 17-krat? Nov pospešek je bitcoin, ki se je na borzi Bitstamp prvič zavihtel nad 17 tisoč dolarjev, dobil v ponedeljek (15-odstotna rast), malo po začetku sklepanja prvih terminskih pogodb na bitcoin na chicaški Cboe Global Markets. S terminskimi pogodbami, ki zapadejo čez dva meseca, se je v ponedeljek trgovalo pri ceni 18.750 dolarjev, kar je bila več kot desetodstotna premija na zdajšnjo ceno. S pojavom terminske borze bo mogoče tudi "shortanje" bitcoina, torej stava na njegov padec, vprašanje pa je, ali je pri trenutnih gibanjih na trgu kriptovalut dovolj junakov, ki bi si upali postaviti na nasprotno stran, čeprav velja splošno prepričanje, da bo balon prej ko slej počil. Manija je več kot očitna, nekateri najemajo tudi posojila, da so del zabave, kjer je glasba zelo glasna in penina teče v potokih.

Nafta včeraj dopoldne najvišje po poletju 2015
Vrednost nafte brent se je včeraj povzpela na 65,87 dolarja, kar je največ po poletju 2015, potem ko so morali zaradi okvare zapreti največji britanski naftovod v Severnem morju. Ameriška lahka nafta je presegla 58,50 dolarja. Premija brenta na lahko nafto je bila pri več kot sedmih dolarjih najvišja v zadnjih dveh letih. Ob koncu torkovega trgovanja se je sicer nafta obrnila navzdol, brent je pri 63,34 dosegel več kot dvoodstotni dnevni minus. Zlato je obtičalo pod 1.250 dolarji in je najnižje po juliju, potem ko je prejšnji teden doživelo največji tedenski padec v več kot pol leta, saj se je cena znižala za 2,5 odstotka. Zlato je namreč občutljivo na obrestne mere, in ker se Fed pripravlja na novo zaostrovanje monetarne politike, kupci nimajo toliko poguma. Uvedba terminskega trga pri bitcoinu (nekateri ga štejejo za digitalno zlato) naj ne bi imela vpliva na povpraševanje po zlatu, menijo pri Goldman Sachsu.