Nekdanjega Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost so uradno obtožili zaradi laganja o svojih stikih z Rusijo. Nekaj trenutkov po tem, ko je ABC News objavil to vročo novico, je newyorški indeks S&P 500 zanihal za 1,6 odstotka navzdol. V razmerah, ki vladajo letos (na prste ene roke lahko preštejemo dneve, ko je omenjeni indeks izgubil več kot odstotek), je takšen padec že nekaj izjemnega. Razpoloženje se je sicer precej popravilo, ko so se pojavili signali, da bo ameriški senat potrdil predlog zakona o davčnih olajšavah, kar se je v petek zvečer res zgodilo, tako da je S&P petkovo trgovanje končal z le 0,2-odstotno izgubo, podobno tudi elitni Dow Jones, ki je dan prej prvič v zgodovini prebil mejo 24 tisoč točk. Donald Trump je vedno bližje davčni reformi, ki bi podjetjem močno znižala davčno obremenitev.
Jim Paulsen napoveduje popravek v letu 2018
V celotnem tednu je Dow Jones pridobil kar 2,9 odstotka, medtem ko je tehnološki Nasdaq izgubil 0,6 odstotka, potem ko so vlagatelji presodili, da davčne olajšave tehnološkim podjetjem ne bodo prinesle posebne dodatne koristi. Kratkoročen preplah, ki se je pojavil v petek, nekateri vseeno jemljejo resno. Letos so namreč vlagatelji prezrli vse morebitne nevarnosti, zdaj pa se pojavljajo pomisleki, da bi lahko prav politična kriza v Washingtonu sprožila večji popravek. ZDA spet grozi tudi zaprtje zvezne vlade (denarja bo zmanjkalo 8. decembra), vprašanje zgornje dovoljene meje javnega dolga pa naj bi prestavili v leto 2018. Priznani finančni strokovnjak Jim Paulsen napoveduje, da bo delniški trg naslednje leto doživel popravek, ki pa ne bo pomenil začetek medvedjega gibanja delnic, ampak bo to prej nakupna priložnost.
Nafta dosegla najvišjo točko po poletju 2015
Zaradi novice o Michaelu Flynnu je v petek v sozvočju z delniškim trgom nekoliko navzdol zanihal tudi naftni trg, potem ko je med trgovanjem 159-litrski sod brenta dosegel že 64,32 dolarja, kar je največ v zadnjih po poletju 2015. Glavni dogodek tedna je bilo sicer četrtkovo Opecovo zasedanje na Dunaju, na katerem je kartel skupaj z nekaterimi preostalimi proizvajalci nafte pričakovano podaljšal dogovor o nižjih količinah črpanja vse do konca 2018. Dogovor bi se sicer iztekel marca. Opec in še nekatere države na čelu z Rusijo že od lanskega decembra dnevno načrpajo okrog 1,8 milijona sodov nafte manj, kar pomeni približno dva odstotka celotne dnevne svetovne proizvodnje. Rusi se sicer bojijo, da Opec z nižjo proizvodnjo in posledično višjimi cenami spodbuja ameriško črpanje nafte iz skrilavcev, kar seveda ne vpliva pozitivno na odpravljanje presežne ponudbe.
Dow Jones (ZDA) | 24.231 točk |
Nasdaq (ZDA) | 6.847 |
DAX30 (Frankfurt) | 12.861 |
Nikkei (Tokio) | 22.819 |
10-letne am. obvezn. | donos: 2,36 % |
10-letne slov. obv. | donos: 0,73 |
EUR/USD | 1,1891 |
EUR/CHF | 1,1609 |
bitcoin | 11.000 USD |
nafta brent | 63,68 USD |
zlato | 1.280 USD |
euribor (6-mesečni) | -0,271 % |
Terminske pogodbe na bitcoin čez en teden
Kriptovaluta bitcoin je v torek prvič presegla 10 tisoč dolar in šla tudi nad 11 tisoč, sledil pa je 20-odstotni popravek in nato nova rast nad 11 tisoč dolarjev. Terminska borza v Chicagu CME bo od 10. decembra ponujala terminske pogodbe na bitcoin, ki tako postaja vse bolj "mainstream" valuta in morda odpira tudi vrata, da bi se bitcoin vključil še v trg ETF-skladov (odprtih investicijskih skladov). Na borzi CME bo mogoče staviti ne samo na rast, ampak tudi na padec bitcoina, kar naj bi prineslo manj volatilnosti. Vrednost bitcoina se je letos več kot podeseterila, primerjave s tem, koliko je bil bitcoin vreden v svojih prvih dnevih (leta 2010 manj kot en cent), pa burijo domišljijo, kako hitro bi lahko človek postal milijonar že z zneskom, ki ga pustiš natakarju za napitnino. Tržna kapitalizacija bitcoina se je v zadnjih dneh povzpela že nad 180 milijard dolarjev, kar je skoraj toliko, kot znaša tržna vrednost Coca-Cole.
Ugledna nobelovca "napadla" bitcoin
Ob taki astronomski rasti se še naprej vrstijo pozivi, da je potrebna skrajna previdnost, pri čemer največji kritiki menijo, da gre za Ponzijevo shemo in da bo "tekla kri", ko bo zmanjkalo vlagateljev. Nobelovec Joseph Stiglitz meni, da bi bilo treba bitcoin prepovedati in da ne služi nobeni socialno koristni funkciji. Robert Schiller, ki je Nobelovo nagrado dobil s proučevanjem finančnih balonov, je na finančni konferenci v Litvi povedal, da je velika privlačnost bitcoina v tem, da ga ne regulira nobena vlada in da je zgodba čudovita, "če bi le bila resnična". Milijarder Carl Icahn je povedal, da bitcoin kaže vse znake balončka, o septembrskih izjavah Jamieja Dimona iz JP Morgan (bitcoin je prevara, ne bo se dobro končalo) pa smo na teh straneh že pogosto pisali ...
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje