Dow Jones je zadnji teden pridobival, kot še nikoli letos. V petih dneh se je povzpel za 1,4 odstotka, podobna rast pa je uspela tudi indeksoma S&P 500 in Nasdaq, ki sta ob koncu tedna, ko so se najopazneje zviševali tečaji tehnoloških in finančnih delnic, dosegla novi rekordni vrednosti. S&P se je prvič povzpel nad 2.500 točk. Razpoloženja ni skalila novica, da je ameriška prodaja na drobno avgusta (predvsem zaradi posledic orkana Harvey) nazadovala za 0,2 odstotka (ekonomisti so pričakovali 0,1-odstotno rast), inflacija pa se je na letni ravni povzpela 1,9-odstotna, kar je na terminskih trgih zvišalo verjetnost na Fedov decembrski dvig obresti na 53 odstotkov. Vse namreč kaže, da bo v zadnjem letošnjem četrtletju inflacija končno dosegla Fedovo ciljno dvoodstotno vrednost. Temu primerno se je odzval obvezniški trg. Donosnost desetletne ameriške obveznice je bila na začetku tedna še 2,09-odstotna, na koncu pa skoraj 2,20-odstotna.

Devetletnica zloma banke Lehman Brothers
Wall Street torej v nasprotju z napovedmi, da bo september prinesel pretrese, hiti novim rekordom naproti in nadaljuje bikovski trend, ki se je začel že marca 2009. V petek se nihče ni oziral na devetletnico zloma banke Lehman Brothers, kar je bil povod za finančno krizo. Vlagatelji so bili odporni tudi proti novemu severnokorejskemu izzivanju. Tehnološki Nasdaq je letos poskočil že za dvajset odstotkov. Veliko zaslug za to imajo Applove delnice. Te so po predstavitvi novega iPhone sicer zdrsnile, a se ob koncu tedna spet približale rekordni vrednosti. Še bolj kot cene delnic so šle navzgor cene nafte. Ameriška lahka nafta se je povzpela za pet odstotkov in je spet nad 50 dolarji, medtem ko je treba za sod (159 litrov) brenta plačati dobrih 55 dolarjev. Mednarodna agencija za energijo je sporočila, da se je presežna ponudba vendarle začela zmanjševati, čeprav so v ZDA zaloge nafte zaradi posledic orkana Harvey občutno porasle, napoveduje pa tudi višje svetovno povpraševanje po nafti v letu 2018.

Dimon: Bitcoin je prevara
Bitcoin je zadnji teden zbila serija negativnih novic. Samo v sredo je tečaj padel za dobrih deset odstotkov, potem ko se je z ostrim mnenjem, da je bitcoin prevara, oglasil Jamie Dimon, prvi mož banke JP Morgan Chase. Dimon je na investicijski konferenci v New Yorku poudaril, da se zgodba z bitcoini ne bo končala dobro ("Someone is going to get killed.") in potegnil celo vzporednice s prvim borznim balonom v zgodovini, manijo tulipanovih čebulic na Nizozemskem v 17. stoletju. Kriptojavnost se je Dimonu rogala, kako lahko banka, ki je sama zakrivila številne prevare, na takšen način obračuna z bitcoinom. Kritiki menijo, da Dimon enostavno noče priznati, da ima bitcoin vedno večjo veljavo v finančnem svetu in da se le boji, da bi bitcoin izpodrinil račune v davčnih oazah, ki so jih za svoje bogate stranke odprli prav pri JPMorganu in kamor se stekajo ne milijarde, ampak bilijoni dolarjev.

Cena pod 3.000 USD, nato silovit odboj
Bitcoin je pot navzdol nadaljeval v četrtek, ko je spet "udarila" Kitajska, saj je eni največjih svetovnih kriptomenjalnic BTCChina in ViaBTC napovedala, da bo delovala le še do 30. septembra. Že nekaj časa se sicer širijo informacije, da bi Kitajska tudi preostalim kriptomenjalnicam do konca septembra pristrigla peruti. Kitajske oblasti so že na začetku meseca negativno presenetile z napovedjo, da bodo prepovedale ICO-je oziroma prve ponudbe kovancev, ki so sprožile izjemno rast tržne kapitalizacije kriptovalut, s 17 milijard dolarjev na začetku letošnjega leta (od tega si je 90 odstotkov pogače "odrezal" bitcoin) na 180 milijard na začetku septembra (bitcoin je imel manj kot polovični delež). Kakor koli, cena bitcoina, ki je bila na začetku septembra tik pod 5.000 dolarji, je padla vse do 2.971 dolarjev, a je hitro sledil veličasten odboj in v štirih urah 20-odstotna rast - do skoraj 4.000 dolarjev. Ethereum je pogledal pod 200 dolarjev, a se potem zavihtel nad 270 dolarjev.