![Kot meni Božo Jašovič iz Banke Slovenije, regulacija države ne sme biti pretirana. Foto: MMC RTV SLO](https://img.rtvcdn.si/upload/Slovenija/bankaslo.jpg)
Banke se soočate z veliko negotovostjo, zato kopičite kapital, sedite na denarju in slabo kreditirate gospodarstvo.
![](https://img.rtvcdn.si/upload/Evropska_unija/primerjavaponarejenorig.jpg)
Božo Jašovič, član sveta Banke Slovenije, še meni, da se mora vzpostaviti večja transparentnost, ne pa tudi povečati državni intervencionalizem. V nasprotnem primeru bo po njegovih besedah prišlo do uničenja trga.
Jašovič je pred predstavniki bank, zbranimi na dnevih bančništva, ugotovil tudi, da se je v zadnjem času njihov odnos do prevzemanja tveganj zelo spremenil. Banke so tveganjem nenaklonjene, zato krčijo obseg kreditiranja.
Pri tem je Vojko Čok, predsednik uprave Banke Koper, opozoril, da gre to pripisovati predvsem spremembi položaja. Po mnenju predsednika uprave Unicredit banke Franceta Arharja bo zdaj odnos med bankami in realnim sektorjem postal bolj realen. Država in banke morajo govoriti isti jezik, je še pozval.
Ključno vlogo odigrale države
Pri reševanju finančnega sistema igrajo ključno vlogo države, je ugotovila generalna direktorica direktorata za finančni sistem na ministrstvu za finance Katja Božič. Po izbruhu krize so bile evropske države nenadoma pripravljene storiti dobesedno vse, da bi zagotovile varnost bančnih vlog in delovanje bank. Tako je 14 držav območja evra do 4. novembra za pomoč bankam namenilo že več kot 2.000 milijard evrov, medtem ko v ZDA dosedanja pomoč znaša 1.600 milijard evrov.
Zadolževanje države upravičeno
Tudi Slovenija je ta teden sprejela noveli dveh zakonov, s katerima se spoprijema s finančno krizo, in sicer zakona o bančništvu in o javnih financah. V Banki Slovenije tako lahko razumejo ukrep, ki omogoča dodatno zadolževanje države, medtem ko so bili preostali ukrepi - možnost kapitalskih naložb države, izdajanja posojil in odkupa terjatev - po Jašovičevih besedah sprejeti bolj za rezervo, čeprav se prav tako lahko zgodi, da bodo uporabljeni.
Težave z nizko pokritostjo posojil
Kot trenutno največjo slabost našega bančnega sistema je Jašovič izpostavil nizko pokritost posojil z bančnimi vlogami. Medtem ko so slovenske banke v letu 2005 z vlogami več kot pokrile izdana posojila, pa v zadnjih letih od nebančnega sektorja zberejo manj vlog, kot pa mu dajo posojil. Letos bo tako pokritost posojil z vlogami znašala 62 odstotkov in se v letu 2010 znižala še za dve odstotni točki. S tega vidika je naš bančni sistem po Jašovičevih besedah v precej nezavidljivem položaju.
E. S.
Banke se soočate z veliko negotovostjo, zato kopičite kapital, sedite na denarju in slabo kreditirate gospodarstvo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje