Z energetskim zakonom, ki so ga poslanci sprejeli v torek, 23. aprila, je država sprejela ukrepe za prehod na nefosilne vire energije, da bi zmanjšala izpuste toplogrednih plinov. Evropska unija je že leta 2005 uvedla sistem trgovanja z emisijskimi kuponi, da bi spodbudila zmanjševanje škodljivih izpustov. Medtem ko odločevalci trdijo, da je sistem učinkovit, okoljevarstveniki opozarjajo, da je še vedno premalo spodbuden, ker onesnaževalcem omogoča kupovanje odpustkov v obliki emisijskih kuponov.

Z Boštjanom Bandljem, ustanoviteljem in direktorjem podjetja Belectron, se je v Odmevih pogovarjala voditeljica Rosvita Pesek.

Če sem prav razumela, je vaše podjetje, g. Bandelj, neke vrste slaba vest slovenskih podjetij. Če sama za okolje niso naredila dovolj, jim vi s kuponi pomagate?
No, mi smo trgovec z emisijskimi kuponi in smo svetovni trgovec, 99,95 odstotka našega prometa ustvarimo na tujih trgih, v Sloveniji pa smo registrirani, poslujemo iz Slovenije, v Sloveniji plačujemo davke.

Povejte, koliko pa je teh podjetij v Evropi?
Ko sem začel s podjetjem Belectron, to je bilo pred 15, 16 leti, je bilo takšnih podjetij, ki so se začela s tem ukvarjati, na stotine, zdaj pa bi rekel, da bi lahko uspešna podjetja preštel na prste ene roke, podjetja, ki so specializirana za trgovanje z emisijskimi kuponi. Se pa tukaj vsakodnevno spopadamo z veliko konkurenco največjih finančnih institucij, svetovnih investicijskih bank, največjih elektroenergetskih podjetij, naftnih družb in podobno.

Je to samo evropska shema ali trgujejo oziroma kupujejo te kupone tudi podjetja zunaj Evropske unije?
No, Evropska unija je bila pionir na tem področju, začela je že leta 2005 in je največja shema za trgovanje z emisijskimi kuponi. Je pa poleg evropske sheme zdaj veljavnih oz. deluje že več kot 25 emisijskih shem v drugih delih sveta, recimo ZDA imajo dve shemi, eno na vzhodni, eno na zahodni obali, Kitajska ima svojo shemo, Švica, velika Britanija, Nova Zelandija in tako naprej.

Ampak slišala sva v prispevku, nekateri menijo, da je tak sistem s kuponi spodbuden, okoljevarstveniki pa pravijo: preveč je teh kuponov, premalo spodbuden je ta sistem za podjetja.
Oboje na neki način drži, ta zaveza zelenega prehoda, zaveza zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov je neki dolgoročen projekt. Nekateri si želijo, da bi šlo zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov hitreje, medtem ko nekateri svarijo, da ta prehod povzroča stroške in da bi morali biti pri tem počasnejši, bolj premišljeni in da bi morali ta prehod raztegniti na daljše časovno obdobje.

Evropa si je zastavila cilje, do kdaj bi moral biti ta prehod končan in bi se torej tudi era trgovanja z emisijskimi kuponi končala?
Tako je in ti cilji so izjemno ambiciozni, emisijska shema naj bi končala delovanje že leta 2040, kar pomeni, da morajo vsa podjetja, ki so vključena v shemo, do takrat razogljičiti svoje poslovanje, medtem ko ima Evropa zavezo do leta 2050, kar se bo razširilo na celotno družbo.

Kako vi ocenjujete teh nekaj deset slovenskih podjetij, ki so del te sheme, njihovo kondicijo, njihovo približevanje tem evropskim ciljem?
Zelo težko sodim, podjetja so odgovorna svojim lastnikom, verjamem, da se trudijo poslovati najbolj racionalno, in ta trgovalna shema je namenjena prav temu racionalnemu zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov skozi daljše časovno obdobje.

Povejte nam, kako močen trgovec na svetovnem trgu ste, nekje sem prebrala podatek, ampak žal ne vem, za katero leto velja. Hočem vas namreč vprašati, ali ste že napol monopolist, da je bil celoten trg v evropski trgovalni shemi težek, v navednicah, 1.800.000.000 ton, vi pa ste trgovali z 1.000.000.000 …
Da, bom rekel, svetovni trg v lanskem letu je bil vreden približno 800.000.000.000 evrov. Našega prometa, vključno z investicijami, s finančnimi instrumenti, je približno v zadnjih letih od 10 do 15.000.000.000 evrov letno, tako da imamo nekje med enim in dvema odstotkoma svetovnega trga. Na tem trgu je zelo močna konkurenca in tukaj se vsakodnevno borimo in skušamo dokazati z znanjem, izkušnjami in z neko kredibilnostjo iz dneva v dan.

Vas je kaj strah? Mirno spite?
Mirno spim, so pa kakšni dnevi izrazito stresni, ampak to je del našega posla.

Se družba zdaj kako drugače ozira na vas, ko ste v nekaj letih poskočili od enega od običajnih ljudi do enega premožnejših Slovencev?
Sem malo bolj medijsko prepoznan, imam pa še vedno iste prijatelje kot prej.

To pa šteje, kajne?
Mislim, da to največ šteje.