Glede na zadnja gibanja povprečna modelska ocena četrtletne rasti po pojasnilih Banke Slovenije kaže stagnacijo BDP-ja v tretjem četrtletju, kar ob predpostavki podobnih gibanj tudi v zadnjem četrtletju pomeni letno rast okoli šest odstotkov. Takšna gibanja so skladna s pričakovanji centralne banke. Precej nižja kot pred meseci je bila septembra tudi medletna rast realne vrednosti kartičnih plačil in dvigov na bankomatih.

Na trgu dela medtem razmere ostajajo izrazito ugodne. Registrirana brezposelnost je najnižja, odkar so na voljo podatki. Medletna rast števila delovno aktivnih oseb se je v poletnih mesecih sicer upočasnila, a ostala nad dolgoletnim povprečjem. Rast plač ostaja zmerna, so razmere na trgu dela strnili v centralni banki.

Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance se ob visokih uvoznih cenah energentov in surovin povečuje. V prvih osmih mesecih je znašal 210 milijonov evrov, pri čemer je primanjkljaj v blagovni menjavi dosegel 1,6 milijarde evrov, v enakem obdobju lani pa je bil tekoči račun milijardo evrov v presežku.

K medletni spremembi je približno polovico prispeval večji primanjkljaj v menjavi energentov, pod vplivom visokih cen na svetovnem trgu, med državami pa v veliki meri obrat v blagovni menjavi z Rusijo s presežka v primanjkljaj, so zapisali na Banki Slovenije. Sočasno se storitveni presežek povečuje. Ob ugodni zunanji konkurenčnosti medletna nominalna rast menjave s tujino ostaja izrazito visoka.

Primanjkljaj države se je v enem letu do junija zaradi gospodarske rasti in manjšega obsega izrednih ukrepov zmanjšal na tri odstotke BDP-ja. V prihodnjem letu naj bi se zaradi blaženja posledic visokih cen energentov po ocenah vlade prehodno povečal na pet odstotkov BDP-ja, so dodali. Inflacija v Sloveniji, podobno kot evrskem območju, vztraja na visokih ravneh in je vse širše osnovana. To nakazuje naraščanje osnovne inflacije, ki izključuje cene energentov in hrane. Skoraj 60 odstotkov blaga in storitev, zajetih v merjenje osnovne inflacije, je bilo septembra medletno dražjih za več kot pet odstotkov, so zapisali v Banki Slovenije.

Visoke ostajajo tudi cene energentov in hrane. Še višjo splošno rast cen so septembra blažili vladni ukrepi za pomoč gospodinjstvom, ki znižujejo predvsem cene energentov za ogrevanje. Kljub temu so bile cene energentov po navedbah banke medletno višje za več kot četrtino.
Vse dražja je hrana, saj se zvišujejo stroški njene proizvodnje, k čemur je dodatno prispevalo sušno poletje v Evropi. Inflacijski dejavniki ostajajo izraziti, saj se še naprej krepijo uvozne cene, zaradi naraščanja vhodnih stroškov pa cene višajo tudi domači proizvajalci.
V teh okoliščinah centralne banke, tudi Evropska centralna banka (ECB), nadaljujejo normalizacijo denarne politike, so izpostavili. Svet ECB-ja bo o nadaljnjih korakih odločal še ta mesec.