Generalni državni tožilec Fišer je v današnjem odgovoru predsedniku Evropske centralne banke (ECB) Mariu Draghiju zapisal, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije (BS) po njemu dostopnih podatkih opravljena v skladu z odredbo, je povedal na novinarski konferenci. Dodal je, da zato Draghijevega poziva k odpravi kršitev ne sprejema.

Vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan pa je pojasnil, da se je guverner centralne banke Boštjan Jazbec sicer skliceval na imuniteto, a mu preiskovalna sodnica ni ugodila, tako da je policija hišno preiskavo na Banki Slovenije začela šele, ko je dobila njeno odobritev.

Pojasnil je, da so obvestila o sumu kaznivega dejanja začeli zbirati že pred letom in pol. "Policija je večkrat zahtevala dokumentacijo, del je bil izročen in takrat se Banka Slovenije ni sklicevala na imuniteto," je pojasnil. Dodal je, da so dokumentacijo pogosto dobivali selektivno, hišnih preiskav pa ne bi izvedli, če bi policija dobila vso zahtevano dokumentacijo.

Banka zanika nesodelovanje
Na Furlanove besede so se v BS-ju odzvali, rekoč, da policiji niso predali zahtevanih dokumentov, in dodali, da niso nikoli zavrnili izročitve dokumentov ter da policija do 6. julija sploh ni opredelila, koga pravzaprav preiskuje. Problematičen je po njihovem mnenju način zasega podatkov, ki da je bil opravljen neselektivno in tako, da je kršil zaupnost dokumentov ECB-ja.

Zanikali so tudi, da bi se Jazbec skliceval na imuniteto. "Je pa odvetnik opozoril, da kot član sveta guvernerjev Evropske centralne banke uživa določeno imuniteto, in predlagal, da policija njegov status pred začetkom opravljanja hišne preiskave preveri," so poudarili na banki.

Draghi protestiral
Draghi je namreč zaradi sredinih preiskav v Banki Slovenije poslal pismo predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in slovenskemu državnemu tožilstvu, v katerem je izrazil uradni protest zaradi, kot je poudaril, nezakonite zaplembe informacij ECB-ja.

Opozoril je, da je Banka Slovenije del ECB-ja in kot taka pod zaščito evropskih zakonov, ki ji zagotavljajo posebno imuniteto. V pismu generalnemu državnemu tožilcu je zato nasprotoval zasegu, zahteval odpravo kršitve in napovedal uporabo možnih pravnih sredstev v primeru zasega.

Pri Evropski komisiji so potrdili, da je Juncker prejel pismo. Komisija zdaj čaka rezultate preiskave in bo pozorno spremljala razvoj dogodkov, je pojasnil govorec komisije Margaritis Schinas, ki podrobnosti ni želel razkriti. Na tej stopnji je prezgodaj, da bi povedali kaj več, je še dejal.
Cerarja zanima le zakonitost
Po besedah premierja Mira Cerarja je Draghijev odziv do neke mere razumljiv. Če pride do preiskave v Banki Slovenije kot zelo pomembni in neodvisni ustanovi, to povzroča neka vprašanja in sproža skrb, tudi na evropski ravni.

A premier zaupa pristojnim organom, da so pri preiskavi "zelo dobro premislili in opravili vsa dejanja v skladu z zakonom". Sam glede pravnih vprašanj, ki jih odpira preiskava v Banki Slovenije, ne zna oceniti, ali so vsi pravni elementi na tej in drugi strani spoštovani. Zanj je bistveno to, da so slovenski organi spoštovali zakon in svoje pristojnosti.

V predkazenskem postopku imunitete ni
Na Draghijev poziv se je odzvala tudi policija. "Pri omenjenih preiskovanih ravnanjih osumljenci niso nastopali v imenu EU-ja, temveč so nastopali kot uslužbenci oz. funkcionarji slovenske institucije," pa so v svojem odgovoru poudarili na Generalni policijski upravi.

Tudi sicer uradniki in drugi uslužbenci EU-ja, kot pojasnjujejo, v skladu z določili protokola o privilegijih in imunitetah v EU-ju za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti EU-ja, uživajo imuniteto le pred sodnimi postopki, kar pa predkazenski postopek še ni.

"Ne nazadnje se omenjena pravna oseba javnega prava, Banka Slovenije, v preteklosti v predkazenskih postopkih na navedeni privilegij ob izročanju listin do zdaj ni nikoli sklicevala niti ni pred izročitvijo zaprosila ECB-ja za dovoljenje oziroma navedenega na kakršen koli način problematizirala," so izpostavila.

V konkretnem primeru sta bila o omenjenem ugovoru pred začetkom preiskovalnega dejanja obveščena tako pristojni državni tožilec kot dežurna preiskovalna sodnica, od katere so po obvestilu preiskovalci dobili odgovor, da se hišna preiskava izvede po odredbi v obsegu, kot je bila izdana.

Mali delničarji nad Draghija
Iz Društva Malih delničarjev Slovenije (Društvo MDS) pa so sporočili, da bo resno preučilo možnost kazenskega pregona predsednika ECB-ja, pričakujejo pa tudi oster povratni odziv slovenskih organov.

"Prvovrstno sprenevedanje Maria Draghija je žalostno za funkcijo, ki jo zaseda, saj bi ravno predsednik ECB-ja moral prvi podpreti slovenske organe pregona in sodno vejo oblasti, da se v najkrajšem mogočem času razčisti z vsemi pomisleki in dvomi, ki so bili v zadnjih dveh letih in pol objavljeni v javnosti," so bili ostri.

Spomnili so, da je ravno Draghi opozarjal Slovenijo, da hiti s spremembami zakonodaje in da bi veljalo pri tem biti bolj previden, "zdaj pa ob očitnih nepravilnostih, katerih utemeljenost je pripoznalo tudi sodišče, ki je odredilo hišne preiskave, želi neposredno posegati v neodvisnost slovenskih organov pregona in sodišč".

Odziv ECB-ja in Draghija je po njihovem mnenju toliko bolj neverjeten, saj je Slovenija sanacijo bančnega sistema izvedla z lastnim davkoplačevalskim denarjem "in niti ECB niti katera druga institucija EU-ja ni plačala niti evra za sanacijo slovenskega bančnega sistema."

Sanacija bank iz leta 2013 pod drobnogledom
Poročali smo, da je nacionalni preiskovalni urad v sredo v Ljubljani opravil štiri hišne preiskave v zvezi s sanacijo bank konec leta 2013. Pod drobnogled so po več prijavah oškodovancev vzeli sum neupravičeno izrečenega izrednega ukrepa prenehanja obveznosti banke, neuradno prav ravnanje Banke Slovenije pri izbrisu podrejenih obveznic NLB-ja.

Preiskave so potekale v Banki Slovenije, NLB-ju, revizijski hiši Deloitte, po poročanju medijev pa tudi v revizijski hiši Ernst & Young. Preiskovalci so zbirali obvestila in dokaze za utemeljitev suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, ki so ga osumljene štiri fizične osebe. Nobeni ni bila odvzeta prostost, ker za to ni bilo podanih zakonskih razlogov.

Po informacijah medijev so se med preiskovanci znašli guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, nekdanja viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo in Tomaž Čemažar, ki je vodil projekt. Med imeni se je sprva pojavljala tudi viceguvernerka Mejra Festić, ki pa je zanikala, da bi bila med osumljenimi. Izkazalo se je, da je med njimi nekdanji viceguverner Janez Fabijan.

Draghija obvestil Jazbec
Preiskave so po neuradnih podatkih portala 24ur.com trajale pozno v noč, v njih pa je bilo veliko prerekanja in pogajanj o tem, kaj lahko kriminalisti odnesejo oziroma zasežejo in česa ne. Čeprav so bile sodne odredbe za hišne preiskave jasne, naj bi večina osumljencev protestirala, ker je šlo za zaseg računalniških podatkov, strežnikov, elektronske pošte in drugih občutljivih podatkov.

Tako se je v zgodbo vključil tudi predsednik ECB-ja Draghi, ki je, so sporočili iz Banke Slovenije, dobil informacijo o preiskavi od guvernerja Jazbeca.