Pravobranilec Nils Wahl je tako mnenja, da sporočilo Evropske komisije iz avgusta 2013, ki določa smernice o državni pomoči bankam v okviru reševanja finančne krize, članic Unije ne zavezuje, je razvidno iz sklepnih predlogov, ki jih je objavil portal finance.si.

Država in Banka Slovenije namreč ves čas trdita, da so sanacijo bank oblikovali na podlagi teh smernic in da so jim v Bruslju dali jasno vedeti, da ne bodo odobrili državne pomoči slovenskim bankam, če jih ne bodo upoštevali.

Ob tem ugotavlja, da smernice iz omenjenega sporočila o bančništvu v delu o t. i. bail-in mehanizmu ne presegajo pristojnosti, ki jo ima Evropska komisija (EK). Prav tako komisija po njegovem mnenju s temi smernicami pravil o državnih pomočeh ne razlaga ali uporablja napačno.
.

.
Zdaj bodo na potezi domača sodišča
Te smernice o t. i. striženju so po Wahlovih navedbah tudi skladne z načelom varstva upravičenih pričakovanj (to načelo varuje posameznika, kadar bi EU s poznejšo spremembo zakonodaje izničil pričakovanja posameznika, ki temeljijo na obstoječi zakonodaji) in pravico do zasebne lastnine, vendar bo zdaj moralo ustavno sodišče presoditi, ali jih je država pri sanaciji bank kršila s tem, ko je razlastila imetnike podrejenih obveznic.

V sklepnih predlogih Wahl tudi nadaljuje, da izbris imetnikov podrejenih dolžniških instrumentov, sodeč po sporočilu o bančništvu, ni bil nujen za odobritev državne pomoči, če bi njegova izvedba povzročila nesorazmerne rezultate. Ustavno sodišče mora zdaj tako preveriti tudi, ali je bilo ob izvedbi ukrepov za sanacijo bank načelo sorazmernosti spoštovano, se pravi, ali niso bili podrejenci čezmerno oškodovani in bi v stečaju banke dobili več.

Na vprašanje ustavnega sodišča, ali se obstoječa evropska direktiva o reorganizaciji in prenehanju kreditnih ustanov lahko razlaga tako, da se med ukrepe na njeni podlagi štejejo tudi tiste iz smernic komisije, ki uvajajo t. i. striženje, pa je Wahl odgovoril, da smernice, odvisno od okoliščin, lahko spadajo pod to direktivo.

Predlogi pravobranilca za odločanje velikega senata sodišča EU-ja, ki bo v naslednjih mesecih uradno odgovorilo na vprašanja, niso zavezujoči, vendarle lahko nakažejo smer, v katero bi utegnili iti odgovori sodišča. Ustavno sodišče pa naj bi nato po pričakovanjih gordijski vozel v sporu med državnimi akterji in razlaščenci presekalo enkrat do konca leta.

Petrič: Odločali bomo suvereno
Ustavni sodnik Ernest Petrič je na vprašanje, kako pogosto se zgodi, da sodniki sodišča EU ne bi sledili predlogu pravobranilca, v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija odgovoril, da kolikor on ve, redko, ni pa to izključeno. Spomnil je, da je bilo eno glavnih vprašanj slovenskega ustavnega sodišča sodišču EU, ali je mnenje evropske komisije zavezujoče. "Na to so zdaj odgovorili in če bo tako tudi končno stališče sodišča, bo to pomembno tudi za odločanje ustavnega sodišča Slovenije. To bo sicer odločalo suvereno, a če smo za mnenje vprašali, se bomo morali z njim resno pozabavati," je dejal Petrič. O rokih, v katerih bi lahko bila odločitev sprejeta, ni govoril, je pa dejal, da bodo "zanesljivo pohiteli".