Večina držav v Evropski uniji je glavnino državne pomoči bankam namenila med letoma 2008 do 2011, in sicer v povprečju skoraj 13 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija je računala na kratko krizo in nižje stroške ter za banke v tem času namenila zgolj pet odstotkov. Toda kriza se je nadaljevala in stopnjevala, s tem pa tudi naši stroški, ki so do konca leta 2014 narasli na 16 odstotkov slovenskega BDP-ja.

Slovenija je očitno predolgo tiščala glavo v pesek. "Ni nikakršna slovenska posebnost, da bi bile naše banke bolj prizadete kot tuje. Bile so enako prizadete kot tuje. Problem je v tem, da smo si predolgo zatiskali oči," je komentiral Boštjan Jazbec, guverner Banke Slovenije.

Iskanje kapitala s podrejenimi instrumenti
Medtem ko so v tujini banke kapitalsko okrepili že takoj ob izbruhu krize, ko so bili pogoji dodeljevanja državne pomoči bistveno ugodnejši, smo si pri nas še dodatno otežili položaj. "Banke so izdajale podrejene instrumente in tako pridobivale kapital. Račun za tako ravnanje pa je prispel leta 2013. Plačali smo ga davkoplačevalci, lastniki bank in podrejenih instrumentov," je dejal Jazbec.

Rekorderji
Od 26 držav unije so sicer največ kapitala za banke namenili na Irskem - kar 185 odstotkov BDP-ja. Sledita Grčija in Danska s 60 odstotki.
Najmanj, manj kot odstotek, so bankam namenili na Češkem, Hrvaškem, Slovaškem, na Finskem ter na Malti. Razlog za to gre iskati v dejstvu, da so v omenjenih državah banke povečini v lasti zasebnega kapitala, torej so jih dokapitalizirali zasebni lastniki in ne država kot na primer pri nas.