V Sloveniji je medletna rast bruto domačega proizvoda (BDP) v lanskem zadnjem četrtletju ostala pozitivna, 0,2-odstotna. Tudi v začetku leta so anketni kazalniki zaupanja v skupinah dejavnosti, vezanih pretežno na domači trg, ostali na visokih ravneh. V slabšem položaju so predelovalne dejavnosti, kjer podjetja po precejšnjem padcu dodane vrednosti v lanskem zadnjem četrtletju tudi trenutno povpraševanje ocenjujejo kot šibko, navaja centralna banka.

Na trgu dela je raven zaposlenosti zgodovinsko visoka, medletna rast števila delovno aktivnih pa nad dolgoletnim povprečjem. Obenem se ponudba razpoložljivih delavcev na domačem trgu dela še naprej zmanjšuje, zato podjetja povečujejo obseg zaposlovanja tujcev. Desezonirano število brezposelnih oseb je februarja doseglo novo najnižjo vrednost, trend zniževanja pa bi se lahko nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih.

Decembra lani se je krepitev medletne nominalne rasti povprečne bruto plače prekinila, rast pa je bila s 4,6 odstotka kljub temu višja od dolgoletnega in lanskega povprečja, postavljenega pri 2,8 odstotka. Tveganja za krepitev plačnih pritiskov ostajajo visoka, opozarja Banka Slovenije.

Tekoči račun plačilne bilance je bil lani ob visoki rasti uvoznih cen in močnem domačem povpraševanju po njenih navedbah v primanjkljaju. Znašal je 450 milijonov evrov, medtem ko je bil leta 2021 dosežen presežek v višini dveh milijard evrov.

Inflacija se je v Sloveniji februarja znižala na 9,4 odstotka, k čemur so, tako centralni bankirji, prispevali predvsem cenejši energenti, osnovna inflacija pa je vztrajala na ravni nad 7,0 odstotka. Rast cen energentov se je ob zamejenih cenah elektrike in plina ter cenejših gorivih umirila na 7,7 odstotka. Največ, 3,8 odstotne točke, so k njej prispevale višje cene hrane.

Banka Slovenije se je dotaknila tudi javnih financ; primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je v enem letu do letošnjega januarja znašal 2,7 odstotka BDP-ja.

"Javnofinančna gibanja v zadnjih mesecih zaznamuje umirjanje medletne rasti prihodkov, kar je odraz zmernejše rasti potrošnje gospodinjstev in znižanja nekaterih davčnih obremenitev," pravijo v banki. "Skupnih prihodkov je bilo medletno celo manj, saj je lani januarja Slovenija prejela sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, letos pa še ne. Medletno manj je bilo januarja tudi odhodkov, k čemur je med drugim prispeval manjši obseg odhodkov za blaženje epidemije," dodajajo.

Tudi v evrskem območju se po zmerni, 1,9-odstotni medletni rasti BDP-ja v lanskem zadnjem četrtletju v začetku letošnjega leta nadaljujejo ugodna gibanja. Evrska inflacija se je po prvih ocenah februarja znižala na 8,5 odstotka, k čemur so prispevale predvsem nižje cene energentov.

Zaradi vztrajno visoke osnovne inflacije so pomembnejše centralne banke nadaljevale dvige ključnih obrestnih mer. "Moja pričakovanja so, da bodo marčevskemu povišanju sledila dodatna povišanja, in sicer vse do doseganja ravni, ki bo zadoščala za vrnitev na pot k uresničitvi našega cilja dvoodstotne inflacije," je ob tem poudaril guverner Boštjan Vasle.