Občutno zvišanje vrednosti švicarskega franka glede na evro pomeni tudi višje obroke odplačevanja posojil, ki so bili odobreni glede na vrednost švicarskih frankov. Številni lastniki posojil, vezanih na švicarsko valuto, ob tem tarnajo, da so bili premalo informirani glede tveganj in da bodo imeli težave z odplačevanjem obrokov.

Viceguvernerka slovenske centralne banke (BS) Stanislava Zadravec Caprirolo je v oddaji Vroči mikrofon na Radiu Slovenija razložila, da imajo posamezniki na voljo dve možnosti, ali ohranijo posojilo v švicarskih frankih, saj je ne nazadnje njihova obrestna mera padla v negativno območje, ali pa zaprosijo banko za konverzijo posojil v evre in se s tem izognejo valutnemu tveganju v prihodnje. Vendar pa ne morejo popravljati sprememb v valutnem tečaju, ki so jih že doletele.

Hypo banka je obveščala komitente
Neuradno naj bi največ posojil, vezanih na švicarski frank, odobrili banki Unicredit in Hypo. Član uprave Hypo banke, pristojen za poslovanje z občani, Matej Falatov je razložil, da so stranke vse od leta 2009 obveščali, da obstaja valutno tveganje, predvsem ker prejemajo plača v evrih, kredite pa odplačujejo v švicarskih frankih, katerih vrednost je naraščala glede na evro, in so bile glavnice posojil zato višje, vendar so bile na drugi strani nižje obrestne mere. "Gre za igro, ko plačuješ manj obresti, na drugi strani pa večjo glavnico," je opozoril in dodal, da v obdobju 25 let, kolikor je na primer odplačilna doba kredita, lahko nastane neko vmesno stanje, saj vrednosti valut padajo in rastejo.

V Hypo banki imajo akcijo, v kateri ne bodo zaračunali nobenih stroškov pri konverziji posojil v evre, vendar bodo morale stranke sprejeti izgubo glede na tečaj. Ob tem je opozoril, da mora vsaka stranka sprejeti odločitev zase, v banki pa ji lahko le svetujejo.

S tem se je strinjala tudi viceguvernerka BS-ja, ki meni, da je dolžnost bank obveščati komitente, ne pa jim svetovati glede tveganja. Komitenti bank v stiski naj bi se z banko dogovorili, kako bi lahko lažje odplačevali kredite, saj bankam ni v interesu, da ljudje nehajo odplačevati kredite.

Zadravec Caprirolova je še povedala, da ukrepi, kot sta jih sprejeli Madžarska in Hrvaška (zamrznitev vrednosti švicarskega franka na tečaj pred dvigom), niti niso primerni niti potrebni. Banke pa se morajo le primerno odzvati na težave ljudi v stiski.

Erjavec: Tečaj kot je bil ob prevzemu kredita
Svoje mnenje glede kreditov v švicarskih frankih je v klepetalnici MMC-ja pojasnil tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki je dejal, da bi lahko banke vrnile tečaj na tisti dan, ko je bil vzet kredit v švicarskih frankih, in ga nato spremenile v evre.