Medtem ko je projekt slabe banke zaradi politične negotovosti in nekaterih strokovnih odprtih vprašanj še vedno odprt, se tri največje slovenske banke NLB, NKBM in Abanka utapljajo v izgubah, komajda zadostni kapitalski ustreznosti in vse višjem obsegu slabih terjatev.

Te naj bi se po zadnjih neuradnih podatkih v vseh slovenskih bankah skupaj povzpele že na dobrih sedem milijard evrov, od tega samo na tri največje državne banke odpade približno tri in pol milijarde evrov slabih posojil, je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb Brankovič.

Bodo dokapitalizacije uspele?
V Abanki poteka drugi krog dokapitalizacije, v katerem skuša banka zbrati najmanj 50 miljonov evrov. Podoben poskus septembra lani je propadel. Nova Ljubljanska banka je na skupščini konec lanskega leta izrazila potrebo po 375 milijonih svežega kapitala. Nova kreditna banka Maribor pa sredi leta načrtuje veliko dokapitalizacijo, a koliko naj bi znašala, še ni znano.

Giacomelli v vrh NLB-ja
Bankirji tako v teh dneh z napetostjo spremljajo razplet zgodbe o slabi banki. Medtem pa na NLB-ju potekajo kadrovske zamenjave. Člana uprave Janko Medja in Blaž Brodnjak sta po poročanju časopisa Dnevnik za nova izvršna direktorja izbrala Andreja Lasiča, ki je pred tem delal na SKB-ju, in Vincenca Jamnika, ki se na NLB vrača iz Unicredit banke.

Mesto generalnega sekretarja banke bo brez kakršnih koli izkušenj v bančništvu prevzel Jurij Giacomelli, ki je bil septembra nenadoma razrešen z mesta predsednika uprave Dela. Kako si je Giacomelli uredil službo v največji državni banki, za zdaj ni znano, še piše Dnevnik.