Kar nekaj bank pa je svojo pomoč dokazalo tudi z donacijami. Že po prvih dneh katastrofalnih poplav banke najbolj prizadetim omogočajo moratorije in podeljujejo začasna premostitvena posojila, z ugodnejšimi obrestnimi merami. Ob tem pa skušajo komitentom pomagati tudi s številnimi drugimi ukrepi.

"Gre za nezaračunavanje stroškov moratorija, razveze depozitov, različnih izpisov, ker so izgubili evidence," je pojasnila predsednica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. Ob tem, kot pravi, banke računajo, da jim bo banka Slovenije v primeru velikega obsega škode prišla na pomoč, z manj strogo makrobonitetno politiko, pri prebivalstvu pa s podaljšanjem ročnosti potrošniških posojil. Tako bi namreč prebivalci lahko sami poskrbeli za obnovo vsaj dela uničenega v poplavah.

"Recimo obnova strojev, kuhinje, kopalnice itd., enako velja za nakupe avtomobilov," je naštela Zadravec Caprirolo.

Brodnjak: "Bomo pragmatični in človeški"

Kaj torej storiti, če posojila zaradi poplav ne morete več redno plačevati? "Obrne naj se na osebnega bančnika, bomo pragmatični in človeški," je dejal predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak.

V največji banki v državi odlogi plačil prizadetim podjetjem in prebivalcem sicer že delujejo v praksi. "Že v torek smo se dogovorili z ekipo, da bomo namenili posebno linijo za financiranje odprav posledic in zagon proizvodnje ter obnovo podjetjem, ki so bila prizadeta, v znesku 100 milijonov evrov," je dejal Brodnjak.

Odpisi dolgov pa, kot pojasnjuje, pač niso mogoči. "Mi smo še vedno banke, socialne stiske se lajšajo drugače, mi smo te poskušali lajšati z donacijami, poleg teh štirih milijonov, ki jih poklanjamo občinam, pol milijona evrov smo namenili za naše zaposlene," je sklenil Brodnjak.

NLB ni sam, donacije najbolj opustošenim območjem so do zdaj nakazale tudi Gorenjska banka, Delavska hranilnica in Primorska hranilnica.