Aktivno upravljanje bodo po besedah prvega nadzornika Zorana Boškoviča zagotovili z različnimi ukrepi, o katerih pa ni želel govoriti. Te bo nadzornikom predlagala uprava, med drugim pa naj bi se dotikali naložb in odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja družbe.

"Aktivno upravljanje pomeni ohranitev premoženja. Poplačati moramo 450 milijonov evrov dolgov," je še dejal Boškovič in dodal, da nadzorniki niso razpravljali o prodaji naložb, ker to v letošnjem letu ni predvideno, ter poudaril, da bodo te javne in transparentne.

Banke popustile izvensodni poravnavi
Sicer pa se je s predlogom o prostovoljni poravnavi strinjalo vseh sedem tujih bank, ki so bile navzoče na zadnjem sestanku, je še potrdil Bošković. "Sedem tujih bank, ki so bile predvsem nasprotnice dogovora, se je strinjalo, da dosežemo izvensodno poravnavo z delno dokapitalizacijo s strani lastnikov," je pojasnil Bošković in dodal, da se Petrol glede dokapitalizacije v višini sedmih milijonov evrov še ni odločil zaradi trenutnega dogajanja v upravi.

Kot je znano, je prostovoljni poravnavi do zdaj nasprotovalo pet od devetnajstih bank upnic, ki jim Istrabenz dolguje okoli 350 milijonov evrov, celotna skupina pa okoli 800 milijonov.

Istrabenz še vedno za prostovoljno poravnavo
Kdaj se bodo z bankami upnicami dogovorili, Bošković ni želel napovedovati. Dejal je, da bo "postopek verjetno dolg" in še enkrat poudaril, da se Istrabenz, kljub sproženemu postopku na sodišču, zavzema za prostovoljno poravnavo.

Kot je znano, so se nadzorniki seznanili tudi s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave, ki ga je osmega julija izdalo koprsko okrožno sodišče. Upniki imajo v postopku prisilne poravnave do 10. avgusta čas za prijavo terjatev, potem se bo sešel devetčlanski upniški odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki Bawaga, Nove Ljubljanske banke, Kärtner Sparkasseja, Abanke Vipa, Hypo Alpe-Adria Banke, Unicredit Banke Slovenije, Volksbanke, Gorenjske banke in Nove Kreditne banke Maribor.