Upnikov je 1.381, v devetčlanski upniški odbor pa bodo imenovani tisti z največ terjatvami, torej banke upnice Bawag, NLB, Kärtner Sparkasse, Abanka Vipa, Hypo Alpe-Adria Bank, Unicredit, Volksbank, Gorenjska banka in NKBM. Že včeraj pa smo zapisali, da bo stečajni upravitelj Boris Dolamič, direktor Gradbenega podjetja Grosuplje.

Toda prisilna poravnava bo izvedena, le če bo Istrabenz v 15 dnevih po vročitvi sklepa poravnal predujem za stroške postopka, ki znašajo slabih 60.000 evrov. Če jih ne bo, bo prisilna poravnava ustavljena in začel se bo stečajni postopek.

Istrabenz upnikom ponuja 100-odstotno poplačilo nezavarovanih terjatev, KPMG pa meni, da bo ta številka nižja. Vzrok za to naj bi bilo "diskontiranje bodočih denarnih tokov na dan 31. marca z višjo netvegano mero donosa (4,008 odstotka), kot je predlagana obrestna mera dolžnika (2,5 odstotka)". Če bo izvedena prisilna poravnava, bi bilo poplačil 96 odstotkov, če pa bo prišlo do stečaja, le 77 odstotkov.

KPMG še meni, da bi stečajni postopek trajal vsaj do leta 2014, saj bi Istrabenzu z odprodajo premoženja in odložitvijo zapadlih obveznosti takrat uspelo poplačati upnike. Katere naložbe naj bi najprej odprodali, še ne pojasnjujejo.

Začetek odprodaje prihodnje leto
V letu 2010 naj bi Istrabenz prodal za 81 milijonov evrov naložb, v letu 2011 za 40 milijonov evrov, v letu 2012, ko naj bi Istrabenz prvič posloval s pozitivnim kapitalom, pa za 131 milijonov evrov naložb. V letu 2013 je predvideno le plačilo obresti, v letu 2014 pa naj bi Istrabenz končno odprodal še za 222 milijonov evrov premoženja.

Takrat naj bi skupni kapital družbe znašal približno 61 milijonov evrov, premoženje družbe pa naj bi preseglo njene obveznosti. Glede na projekcije poslovanja naj bi bil holding po letu 2016, ko bo končan postopek prisilne poravnave, finančno vzdržen, posloval bo v nižjem obsegu sredstev in brez dolga.