Avgusta se je kreditiranje nebančnega sektorja v primerjavi z mesečnim povprečjem letošnjega leta nadpovprečno okrepilo, so v mesečni publikaciji o poslovanju bank poudarili v centralni banki. Obseg posojil nebančnemu sektorju se je povečal za 309 milijonov evrov, medletna rast pa se je pospešila na 13 odstotkov.

Od tega so dobro polovico predstavljala posojila podjetjem. Povečanje obsega je bilo podobno kot prejšnji mesec močno skoncentrirano na le nekaj večjih družb, predvsem iz dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Medletna rast posojil podjetjem se je avgusta pospešila na 18,4 odstotka in je bila druga najvišja v evrskem območju.

Kreditiranje gospodinjstev je bilo avgusta z mesečnim prirastom 104 milijone evrov glede na mesečno povprečje preteklih mesecev leta nadpovprečno. Mesečni prirast k stanju stanovanjskih posojil je bil z upadanjem obsega novih poslov glede na pretekle mesece leta podpovprečen. Medletna rast stanovanjskih posojil se je nekoliko zmanjšala, a z 11,8 odstotka ostala med najvišjimi v evrskem območju.

Avgusta se je nadaljeval trend rahle krepitve novih poslov s potrošniškimi posojili, s čimer je bil pozitiven tudi njihov mesečni prirast k stanju. Medletno upadanje se je upočasnilo na 1,4 odstotka, rast pa je ostala med najnižjimi v evrskem območju. Medtem ko so banke v enakem obdobju lani večinoma neto sproščale oslabitve in rezervacije, jih letos neto oblikujejo. A njihova raven ostaja glede na poslabšanje gospodarskih obetov in negotove razmere zelo nizka in predstavlja le dva odstotka ustvarjenega bruto dohodka bank.

Rahel porast nedonosnih izpostavljenosti

Delež nedonosnih izpostavljenosti se je avgusta povečal za 0,1 odstotne točke na 1,2 odstotka. Povečal se je na raven, na kateri se z izjemo maja in julija zadržuje od lanskega decembra. Za avgustovski porast je kriv premik večjega dela izpostavljenosti do Belorusije med nedonosne izpostavljenosti.

Za podjetja in obrtnike se je delež nedonosnih izpostavljenosti dodatno znižal za po 0,1 odstotne točke na 1,8 oz. 3,4 odstotka, medtem ko pri stanovanjskih in potrošniških posojilih ostajajo ti deleži nespremenjeni pri 1,3 oz. 3,6 odstotka. Nadaljevalo se je zmanjševanje deleža skupine s povečanim kreditnim tveganjem, medtem ko se je v številnih državah EU-ja povečano kreditno tveganje že odrazilo v porastu tega deleža.

Pokritost nedonosnih izpostavljenosti z oslabitvami in rezervacijami se je po naraščanju v prvem polletju julija in avgusta zmanjšala za slabi dve odstotni točki na 58,1 odstotka. V obeh mesecih se je pokritost nedonosnih izpostavljenosti zmanjšala v sektorju tujcev, medtem ko je pri drugih skupinah komitentov še naprej naraščala.

Povečanje obsega bilančne vsote

Po skoraj enoletnem upočasnjevanju medletne rasti bilančne vsote se ta od junija ponovno krepi in je avgusta znašala 2,9 odstotka. Obseg bilančne vsote se je avgusta povečal za 413 milijonov evrov, kar je skoraj polovica letošnjega prirasta. Podobno kot v preteklih nekaj mesecih so se avgusta močno povečale vloge nebančnega sektorja.

Podjetja so julija in avgusta povečale vloge pri bankah za skupno 455 milijonov evrov na 8,9 milijarde evrov. Medletna stopnja rasti se je okrepila na 6,4 odstotka, kar je še vedno skoraj polovico manj kot pred letom dni.

Obseg vlog gospodinjstev se je avgusta prvič po marcu minimalno zmanjšal, kar je po navedbah centralne banke zaradi počitnic in povečanih stroškov pred novim šolskim letom primerljivo z gibanjem vlog v enakih obdobjih preteklih let. Gospodinjstva so imela avgusta v bankah 25,1 milijarde evrov prihrankov, kar je 5,5 odstotka več kot pred enim letom.

Bruto dohodek v bančnem sistemu je bil v osmih mesecih medletno višji za desetino, neto dohodek pa za petino. Rast neto obresti se zvišuje, avgusta na sedem odstotkov, neto neobrestni prihodki pa so bili medletno višji za 14 odstotkov zaradi povečanja prihodkov bank iz naslova prejetih dividend in ohranjanja rasti neto odpravnin.

Neto obrestna marža se je zvišala in avgusta dosegla 1,4 odstotka. K temu sta prispevala zlasti povečano kreditiranje, medtem ko se učinki zvišanja obrestnih mer za zdaj še niso odrazili v večji meri. Zviševanje obrestnih mer je že vplivalo na najbolj likvidne oblike naložb, ki od julija po več kot osmih letih niso več negativno obrestovane.

Ohranitev solidnega kapitalskega položaja in dobre likvidnosti

V bančnem sistemu se je ohranil soliden kapitalski položaj in dobra likvidnost. Količnik skupne kapitalske ustreznosti bančnega sistema na konsolidirani podlagi se je v prvem polletju zmanjšal na 17 odstotkov in zaostajal za evrskim povprečjem, ga je pa količnik CET1 kljub zmanjšanju na 15,6 odstotka še vedno rahlo presegal.

Količniki kapitalske ustreznosti so nižji zaradi višje posojilne aktivnosti in znižanja regulatornega kapitala zaradi prevrednotenja vrednostnih papirjev. Razlike v kapitalskih presežkih nad opredeljenimi skupnimi kapitalskimi zahtevami ostajajo med bankami precejšnje.