Realna rast BDP-ja s 4,8 odstotka je bila tako v tretjem četrtletju najvišja letos. V drugem četrtletju je namreč dosegla štiri odstotke, v prvem pa 4,7 odstotka, je razvidno iz podatkov statističnega urada.

BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, je v drugem četrtletju v primerjavi s predhodnim dosegel 0,9 odstotka, v prvem pa 0,6 odstotka, medtem ko je prilagojeni BDP v letni primerjavi v drugem četrtletju znašal 4,6 odstotka, v prvem četrtletju pa je bil s 5,1 odstotka višji kot v tretjem četrtletju. Prilagojeni BDP se je tako v primerjavi z drugim četrtletjem zvišal za 1,3 odstotka, v primerjavi z istim obdobjem lani pa za pet odstotkov.

Domača poraba in zunanje povpraševanje
K rasti sta znova prispevala tako domača poraba kot zunanje povpraševanje. Rast domače porabe je bila v tretjem letošnjem četrtletju enaka kot v prejšnjem četrtletju, medtem ko sta bili rasti izvoza in uvoza počasnejši. Vseeno je zunanjetrgovinski presežek h gospodarski rasti prispeval 1,7 odstotne točke. Vrednosti izvoza in uvoza sta v tretjem četrtletju naraščali nekoliko počasneje kot v zadnjih dveh letih. Izvoz se je okrepil za 5,7 odstotka, uvoz za 4,3 odstotka.

Domača poraba se je v tretjem četrtletju v primerjavi z istim lanskim obdobjem povečala za 3,5 odstotka. Končna poraba se je povečala za 0,7 odstotka, bruto investicije pa za 13,4 odstotka. "Na visoko rast bruto investicij so pozitivno vplivale tako bruto investicije v osnovna sredstva kot tudi spremembe zalog. Te so tokrat k rasti BDP prispevale 0,5 odstotne točke," so navedli v statističnem uradu.

Končna poraba gospodinjstev je ostala enaka, bruto naložbe v osnovna sredstva pa so se povečale za 12 odstotkov. K njihovi rasti so pozitivno prispevale naložbe v zgradbe in objekte, ki so se povečale za 19,6 odstotka, in naložbe v stroje in opremo, ki so se povečale za 6,7 odstotka. Med naložbami v zgradbe in objekte so se tudi v tem četrtletju izraziteje povečale naložbe v nestanovanjske zgradbe, ki naraščajo že od začetka preteklega leta. Med naložbami v stroje in opremo so se izraziteje povečale naložbe v transportno opremo, in sicer za 10,2 odstotka, naložbe v drugo opremo in stroje pa so se povečale za 5,4 odstotka.

Novembra na letni ravni dveodstotna inflacija
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se novembra na letni ravni zvišale za dva odstotka, na mesečni ravni pa za 0,1 odstotka. Letno inflacijo so spet višale predvsem višje cene naftnih derivatov in energentov.

Dražja nafta in električna energija
Dražji naftni derivati so k letni inflaciji prispevali 0,5 odstotne točke. Tekoča goriva so bila v primerjavi z novembrom lani dražja za 21,3 odstotka, dizelsko gorivo za 11,1 odstotka, bencin pa za 4,3 odstotka.

Dražji električna energija (za 3,3 odstotka), plin (za 6,7 odstotka), trda goriva (za 13,1 odstotka) in toplotna energija (za 15,7 odstotka) so k skupni inflaciji prispevali 0,4 odstotne točke, za dva odstotka višje cene hrane pa so letno stopnjo inflacije zvišale še za 0,3 odstotne točke. Letno inflacijo so na drugi strani blažile nižje cene oblačil (za 2,8 odstotka) in avtomobilov (za 4,0 odstotka).

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU-ju, je bila novembra 2,1-odstotna, med tem ko je bila novembra lani 1,4-odstotna. Povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila dveodstotna, v enakem obdobju lani pa 1,4-odstotna. Na mesečni ravni so se cene življenjskih potrebščin tudi v tej primerjavi zvišale za 0,1 odstotka.