Podatki o 2,9-odstotni letni in enoodstotni četrtletni gospodarski rasti v drugem četrtletju so spodbudni, so ocenili v uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Dodali so, da je bil glavni dejavnik rasti v drugem četrtletju znova izvoz, ki se je na letni ravni okrepil za 5,2 odstotka. Veseli pa jih, da se je v letni primerjavi domača poraba povečala za 1,4 odstotka, k čemur sta prispevala malo boljše stanje na trgu dela in boljše razpoloženje porabnikov.

Večji je bil sicer predvsem izvoz kovin in električnih naprav, okrepila se je medletna rast dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti in nekaterih drugih dejavnosti, ki so vsaj deloma povezane z izvozom, zlasti v prometu, so še povzeli v Umarju.
A nadaljevala se je tudi medletna rast uvoza, pri čemer je letos občutno večji uvoz storitev. Rast so imele tudi dejavnosti, vezane na slovenski trg, zlasti gradbeništvo, ki so mu dale zagon infrastrukturne naložbe, spodbujene z evropskim denarjem. "Kljub temu pa zaostanek ravni BDP-ja za predkrizno ravnjo v Sloveniji ostaja med največjimi v EU," so pristavili.

Skok med boljše v Evropi
Bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem letošnjem četrtletju po prvih ocenah statističnega urada na letni ravni realno zvišal za 2,9 odstotka. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v primerjavi s prvim četrtletjem zvišal za en odstotek, glede na prvo trimesečje lani pa za 2,8 odstotka.

Skupno se je gospodarska dejavnost v prvem polletju okrepila za 2,5 odstotka. Slovenija se tako po podatkih o gibanju BDP-ja v drugem trimesečju uvršča med uspešnejše države EU-ja, čeprav še niso vse prešle na novo evropsko metodologijo.
Statistični urad je popravil tudi podatke za prvo letošnje četrtletje. BDP se je tako v prvih treh mesecih na letni ravni okrepil za 2,1, in ne 1,9 odstotka, po desezoniranih podatkih pa za 1,9, in ne 1,5 odstotka. Na četrtletni ravni se gospodarska dejavnost ni skrčila za 0,3 odstotka, kot je bilo sprva izračunano, ampak je ostala nespremenjena.
Več raziskav in vojske, več BDP-ja
Sprememba metodologije vključuje, da se v BDP po novem štejejo tudi stroški za raziskave in razvoj ter da so vojaški izdatki zapisani kot naložbe, je za Radio Slovenija poročala Maja Derčar.
Statistiki so po do zdaj uveljavljeni metodologiji ESA 95 zapisovali predvsem ustvarjeno vrednost blaga in tradicionalnih storitev, v zadnjih dveh desetletjih pa se je gospodarstvo razmahnilo v smer neotipljivih sredstev, informacijsko-komunikacijske tehnologije, intelektualne lastnine, pa tudi nezakonitih dejavnosti, in s tem se je pokazala potreba po drugačnem zapisu ustvarjenega BDP-ja v neki državi.

EU sledi Američanom
Do oktobra morajo članice Evropske unije BDP, tudi za nazaj, izračunati po metodologiji ESA 2010, Američani to počnejo že od sredine leta 2013. BDP celotne Evrope bo poskočil za 1,9 odstotka samo zato, ker se raziskave in razvoj ne bodo več štele kot poraba oziroma strošek, ampak kot naložba, to je kapital.

Enako, kot naložba, bodo upoštevani vojaški izdatki, ki bodo BDP Evrope dvignili v povprečju za 0,1 odstotka. Pri uvozu in izvozu bo za dodelavne posle upoštevana le vrednost teh poslov, torej le dodatna ustvarjena vrednost na blagu namesto končne vrednosti izvoženega blaga.

Javni dolgovi, merjeni v BDP-ju, pa se bodo zdaj znižali, kar bo na prvi pogled polepšalo Evropo. A dolgovi, merjeni v absolutnih zneskih - Slovenija jih ima za 28 milijard -, ostajajo enako breme kot do zdaj. Sprememba v merjenju letnega proizvoda v državah je večinoma statistične narave, pokazala pa bo, da Evropa ustvari več, kot je bilo prikazano do zdaj. Vse gospodarske težave stare celine pa še naprej ostajajo in jih ni mogoče pozdraviti s statistično metodo.