Cimos, Trimo, Industrija usnja Vrhnika, Prevent so le nekatera izmed podjetij, ki so pridobila državno pomoč ali subvencije, vendar izkupička ni bilo. Kljub temu so končala v stečaju ali so blizu temu stanju. Po mnenju Črta Kostevca z ljubljanske ekonomske fakultete se v Sloveniji velikokrat prav od države pričakuje, da bo socialno stisko več tisoč zaposlenih v nekem podjetju reševala prek državnih pomoči in subvencij. Vendar to ni prava pot.

Na ta način se namreč zgolj umetno podaljšuje agonija podjetja brez vzdržne prihodnosti. "In očitno je država nasedla tej ideji, da se da na istih temeljih oživiti podjetje, čeprav perspektive ni," je dodal Kostevc.
So vse subvencije slabe?
Seveda pa vseh subvencij ne moremo metati v isti koš, je opozorila izvršna direktorica na GZS-ju Alenka Avberšek. Poleg subvencij za podjetja v resnih razvojnih težavah, s katerimi se kupuje socialni mir in so škodljive, imamo namreč tudi subvencije v obliki nepovratnih sredstev za spodbujanje novih razvojnih priložnosti. "Ko kritiziramo učinkovitost, ne moremo in ne smemo iti iz ene v drugo skrajnost, da bi se subvencijam povsem odrekli," je prepričana Avberškova.

In čeprav v nekaterih akademskih krogih velja prepričanje, da bi bilo treba subvencije in različne druge oblike državne pomoči povsem ukiniti, češ da so brezplodne, pa oba sogovornika poudarjata subvencije "da", a v manjšem obsegu, predvsem pa ob zaostritvi pogojev, ki jih morajo izpolniti prejemniki tovrstnih pomoči.