Marjan Kramar, ki je Novo Ljubljansko banko vodil od februarja 2004 do konca letošnjega januarja, naj bi namreč ob odhodu s položaja dobil nagrado milijon evrov bruto. Ob objavi, da je bila nagrada izplačana, je vlada od Kramarja zahtevala njeno vračilo, a se Kramar ni odzval. Pravobranilstvo zdaj pripravlja tožbo, vendar premier Borut Pahor več podrobnosti ni hotel razkriti.

Vlada je prav zaradi izplačila nagrade Kramarju zahtevala sklic skupščine NLB-ja, a njen datum še vedno ni znan. Pahor pravi, da morajo na tej skupščini v nadzorni svet imenovati ljudi, ki še niso bili v nadzornem organu največje slovenske banke in ki bodo s svojim ugledom povečali zaupanje ljudi v banko.

"Tajkunskih posojil" ne bo mogoče podaljševati
Vlada sicer pripravlja tudi spremembe zakona o javnih financah, s katerimi se bo prejemnikom različnih pomoči države pri odpravljanju posledic finančne in gospodarske krize prepovedalo kreditiranje, podaljševanje oziroma zavarovanje kreditov iz menedžerskih prevzemov.

Ko bo terjatev zapadla, banka ne bo smela podaljšati posojila, je pojasnil finančni minister Franc Križanič. Ob tem je napovedal možnost ustanovitve posebne družbe za upravljanje, ki bo zastavljene deleže odkupovala, jih prevzemala v last in postopoma prodajala, da cene delnic in nepremičnin zaradi prevelike ponudbe na trgu ne bi preveč upadle.

Vlada ustvarja lastniško politiko do bank
Glede omenjenih določb se še usklajujejo z Banko Slovenije. To, da bodo dopolnili zakonodajo, ki ureja ravnanje bank, če dobijo državna poroštva, je vlada sicer skenila pred nekaj dnevi, ko so na maratonski seji razpravljali tudi o NLB-jevem reprogramiranju posojila Infond Holdingu.

"Bistveno je, da se je pokazalo, da vlada potrebuje lastniško politiko do bank, v katerih je solastnica," je takrat dejala predsednica LDS-a Katarina Kresal. Na to so posebej glasno opozarjali tudi v Zaresu, kjer so zahtevali, da mora država kot lastnica NLB-ja ukrepati ob reprogramiranjih posojil.

A. S.