10. februar sklical skupščino. Na njej bo imenoval nove nadzornike, nadzorni svet pa naj bi nato zamenjal (vsaj) predsednika uprave banke Janka Medjo.
Širitev nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke (NLB) s 7- na 10-članskega je na dnevnem redu že precej časa, širitev pa naj bi zaradi učinkovitejšega nadzora zagovarjala tudi Evropska centralna banka, ki od novembra 2014 neposredno nadzira največjo banko v državi.

Slovenski državni holding (SDH) bo pri tem po zagotovilih njegovega prvega moža Marka Jazbeca, nekdanjega člana uprave prav te banke, "poskrbel za dopolnitev nadzornega sveta s kompetentnimi in neodvisnimi člani, presojanje ustreznosti uprave pa je nato njihova pristojnost in odgovornost".

Nadzorni svet NLB-ja, ki ga vodi Gorazd Podbevšek, je po odstopu Petra Groznika iz Gorenja lansko poletje šestčlanski. V njem so Tit A. Erker, Uroš Ivanc, Miha Košak, Sergeja Slapničar in Andreas Klingen. Po prvotnih načrtih naj bi nadzorni svet le dopolnili, sedaj krožijo govorice tudi o zamenjavah.

Janko Medja je na čelo NLB-ja s petletnim mandatom prišel jeseni leta 2012. Na tem mestu je zamenjal Boža Jašoviča, ki je zaradi nesoglasij z državo kot največjim lastnikom glede prodaje Mercatorja odstopil s položaja decembra 2011.

Vztrajne govorice o menjavi Medje
Trdnost njegovega mandata je večino časa na preizkušnji, saj tako rekoč ne mine leto brez govoric o njegovem odhodu. Najprej je razburil javnost, ker je v težkih časih za banko hotel najeti avto, ki je bil po oceni nekaterih medijev predrag, očitali so mu igranje pokra.

Zaradi nekdanje službe in domnevne zlorabe notranjih informacij pri prodaji delnic Mercatorja se je znašel v kriminalistični preiskavi in bil nekoliko pozneje, čeprav se je iz procesa odločanja izločil, deležen številnih kritik, ko je NLB prodala zasežene delnice Mercatorja hrvaškemu Agrokorju.

Medijski prah je dvigoval zaradi nekaterih novih kadrov v banki ter zaradi domnevno precej dragih ali spornih sklepanj zunanjih pogodb. V ospredju sta bili pogodbi s kadrovsko agencijo Korn Ferry in nazadnje s podjetjem R.U.R., ki forenzično pregleduje kreditne mape, ki so banki zadale največje izgube.

Medja je že leto po nastopu mandata menil, da "bi se tovrstni napadi dogajali komur koli, ki bi sedel na njegovo mesto". V odgovor vedno ponudi primerjavo zastavljenih načrtov in dosežene rezultate ter poudarja, da "delo uprave in njenega predsednika presoja nadzorni svet, ki je odgovoren za svoje odločitve".

NLB: Dobiček povečujemo
V NLB-ju tokratnih namigov in preigravanj v medijih, zakaj naj bi moral Medja NLB zapustiti ter kdo bi bil lahko njegov naslednik, kot običajno, "ne morejo komentirati". Poudarili pa so, da so lansko leto po prvih ocenah "zaključili z dobičkom, ki je višji od doseženega v 2014 in višji od načrtovanega".

NLB je predlani prvič po petih letih ustvarila dobiček. Skupina je leta 2014 ustvarila 62,3 milijona evrov čistega dobička. V prvih devetih mesecih letos se je ta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 62 odstotkov na 77,7 milijona evrov.

Na očitke nekaterih, da prepočasi znižujejo obseg slabih kreditov, v banki odgovarjajo: "Lani smo, kot smo napovedali, znižali obseg slabih posojil skupine za okoli 20 odstotkov in podoben trend pričakujemo tudi letos."

Bližajoča se privatizacija
Banka se tako po njihovem "na najboljši način pripravlja na bližajočo se privatizacijo". Kot je konec lanskega leta poudarilo novo vodstvo SDH-ja, "bo ta za naslednji dve leti njihov daleč največji strokovni izziv". Po nekaterih informacijah bodo februarja izbirali finančnega svetovalca pri prodaji NLB-ja.

Medtem naj bi prevetrili načine za privatizacijo NLB-ja, določeno do konca leta 2017 in s prodajo do 25 odstotkov plus eno delnico, saj je državna strategija z izbiro metode prve javne ponudbe relativno omejujoča. SDH se bo poskušal z vlado dogovoriti o razširitvi možnih načinov, kar so podprli tudi v NLB-ju.