Generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič je v oddaji Vroči mikrafon na Valu 202 napovedal, da bo dvig minimalne plače povzročil zapiranje podjetij in selitev proizvodnje v tujino. Dvig minimalne plače bo povečal dohodke tistih, ki bodo imeli zaposlitev, zmanjšal pa bo našo konkurenčnost in ustavil naš razvoj, je prepričan.

Glavni problem Hribar Milič vidi v previsokih bruto stroških. S prihranki v javnem sektorju bi tako delodajalcem in zaposlenim omogočili, da bi bili ob istih stroških dela neto prejemki višji, ugotavlja in dodaja, da gre prevelik del plač za delovanje države.

Za postopen dvig minimalne plače
Minister za finance Franc Križanič pravi, da vlada ne predvideva dvig DDV-ja zaradi morebitne proračunske luknje po dvigu minimalne plače. Po načrtih vlade je rešitev v prihrankih v javnem sektorju in strogem omejevanju javnofinančnih izdatkov. "Če ta strategija ne bo uspešena, bo treba iskati nove variante, ki pa sedaj niso v načrtu," pojasnjuje minister.

Po njegovem mnenju dvig minimalne plače ne bo povečal brezposelnosti. Zavzel pa se je za postopen dvig minimalne plače, še zlasti bi moral biti prvi korak zaradi krize sorazmerno majhen. Dodal je še, da bodo pomagali delodajalcem z razbremenitvijo dohodnine.

Minister za delo Ivan Svetlik zagotavlja, da dvig minimalne plače ni politična poteza, ampak del zaveze naše države, da se minimalna plača usklajuje z življenjskimi stroški. Sam ne čuti bojazni, da bo dvig povečal brezposelnost, ob tem pa priznava, da utegnejo nastopiti težave v nekaterih delovno intenzivnih panogah, ki delajo za izvoz. Prav zato za ta podjetja vladni ukrep predvideva dveletno prehodno obdobje, je pojasnil Svetlik.

Vasle: Zadnja leta so življenjski stroški presegli sedanjo minimalno plačo
Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle meni, da je dvig minimalne plače dobrodošel ukrep, saj analize kažejo, da so v zadnjih letih življenjski stroški presegli raven sedanje minimalne plače. Hkrati pa opozarja, da je treba dvig opraviti postopoma, ne pa naenkrat. Tako bi manj obremenili gospodarstvo.

Na Umarju vidijo pri dvigu minimalne plače dve pomanjkljivosti. Prva pomanjkljivost je pritisk na javne finance, druga pa je ta, da bo prišlo do pritiskov za dvig tistih plač, ki so nekoliko nad minimalno plačo, poudarja Vasle, ki meni, da morajo vsak ukrep spremljati predlogi za racionalizacijo, ki bodo nadomestili izpad sredstev.

"Ta scenarij ni bil razdelan prav v podrobnost," je prepričan direktor Umarja. Po njegovem mnenju bi bilo treba še pred morebitnim dvigom davkov udejaniti ukrepe za zmanjšanje odhodkov. "Kajti po davkih je Slovenija visoko na raznih lestvicah, zato je malo prostora za dodatno obremenjevanje," ocenjuje Vasle.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič pa poudarja, da je osnovni cilj dvig neto plač tistih delavcev, "ki sedaj živijo mizerno". Vse drugo so za Semoliča le vzporedni problemi.

Spomnimo, da je vlada na svojih spletnih straneh objavila predlog zakona o minimalni plači, ki ga bodo obravnavali po nujnem postopku. Kot so pojasnili, je cilj zakona delavcem, ki prejemajo minimalno plačo, omogočiti dostojno življenje. Po predlogu se bo minimalna plača uskladila enkrat letno najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin in bo z zakonom določena na 734,15 evra bruto.