Decembrske iskrice
Če se položaj ne bo umiril, bodo posli postali ogroženi. Mi imamo v Libiji odprtih nekaj gradbišč, ki so za nas večjega pomena. Posli se tam sklepajo praktično samo z državnimi podjetji, z zasebniki skoraj nič, regulirajo pa se prek bank. Zato na že sklenjene posle spremembe režima ne bodo bistveno vplivale, ker so te državne firme dokaj samostojne. Morda bodo vplivale na prioritete, to je, da se bo npr. gradilo manj razsoljevalnih naprav. Vprašanje je bolj, kaj bo z novimi projekti. Škode za zdaj še ne opažamo, vrednost poslov v Libiji je trenutno okoli osem milijonov evrov, letno pa tam realiziramo okoli 20 milijonov evrov.
Zaradi trenutnih razmer v Libiji nadaljnjih informacij glede samega posla nimamo.
Med podjetji, ki so leta 2009 v gospodarski delegaciji obiskala Libijo, so bili tudi SCT, Vegrad, Primorje, Hidria, Odvetniška pisarna Senica, Marmor Hotavlje, Poteza Skupina, Ilirika DZU, Trimo, Pipistrel, Riko, TVM ...
Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada je gospodarska rast v Libiji lani znašala 10,6 odstotka, inflacija pa je bila 4,5-odstotna. Za letos sklad državi napoveduje 6,2-odstotno rast in 3,5-odstotno inflacijo.
Že junija lani je SCT sporočil, da so v Libiji pridobili za prek milijarde evrov poslov. Šlo je za gradnjo dveh cest v skupni dolžini 270 kilometrov in za projekt vrata Bengazija, vrednega 330 milijonov evrov. Obetali so si tudi posle pri nadgradnji tega projekta v vrednosti 680 milijonov evrov ter gradnjo ceste Tobruk-Umsad (203 milijone evrov).
Vendar SCT ni bil edini, ki si je želel kos 200 milijard evrov velike pogače, ki jo reže z nafto bogata Libija. Novembra leta 2009 je bilo v gospodarski delegaciji, ki je obiskala omenjeno državo, napovedanih prek 30 podjetij, med njimi tudi Hidria, Pipistrel, Poteza Skupina, Riko, TVM, Vegrad, Primorje ... Celo odvetniška pisarna Mira Senice je takrat v Libiji videla priložnost.
Vabljeni k branju:
Libija: Na letalske napade uporniki odgovorili z napredovanjem
A poleg SCT-ja je konkretne pogodbe za projekte večje vrednosti uspelo pridobiti le Primorju in družbi Neimar Invest. In nato so se začeli v arabskem svetu kot gozdni požar širiti nemiri, ki so zajeli tudi Gadafijevo džamahirijo.
Za SCT se je sicer zapletlo že prej, in sicer z bančnimi garancijami, saj nobena komercialna banka za posel, ki ga ni želela zavarovati banka SID, ni bila pripravljena dati jamstva, hkrati pa Libijci niso bili zadovoljni z možnostjo garancije slovenskih bank - za pokritje posla so želeli ozadje močnejših, evropskih bank. Vmes je štrene zmešala tudi prisilna poravnava SCT-ja.
In kaj zdaj?
To vprašanje smo na MMC-ju zastavili glavnim akterjem v tej zgodbi. Iz SCT-ja so sporočili, da so trenutno še vedno v fazi pridobivanja bančnih garancij, kjer se je vse skupaj tudi ustavilo. Kot so zapisali v rednem poročilu upnikom, jim vzdrževanje instaliranih kapacitet za namene poslov v Libiji povzroča dodatne stroške.
Vendar poudarjajo, da so posli, za katere so podpisali pogodbe, zanje še vedno veljavni, saj jih še niso razdrli. Je pa Libijce seveda zanimalo, kaj se dogaja s podjetjem, pravijo v največjem slovenskem gradbenem podjetju.
Tudi v Primorju ne vedo, kako naprej
Do večjih del, kot smo že omenili, je prišlo tudi Primorje. V primorskem gradbenem podjetju so pojasnili, da v Libiji izvajajo "projekt za potrebe libijskih železnic".
"Projekt zajema prestavitev električnih vodov na bodoči trasi železnice. Pogodba je bila podpisana v lanskem letu, in sicer avgusta. (Pridobljene so bile vse ustrezne garancije.) Zaradi trenutne situacije v Libiji nadaljnjih informacij glede samega posla nimamo," so še sporočili.
Na naša vprašanja, kolikšna je vrednost sklenjenih pogodb, ali je s predstavnikom Primorja v Libijo odšel tudi predstavnik SCT-ja, ali bi pridobljeni posli lahko vključevali tudi slovensko gradbeno operativo in ali si v primeru silovitejših vojaških spopadov obetajo tudi obnovitvene posle, v Primorju niso odgovorili. Odvrnili so zgolj, da nikjer ni bilo rečeno, da je predstavnik podjetja pred dnevi odšel v Libijo, a tega tudi niso izrecno zanikali.
Vprašljiv ostaja tudi interes Libijcev za naložbo v Stožice. Novembra lani sta ljubljanski župan Zoran Janković in premier Borut Pahor napovedala, da bo državni sklad Libyan Investment Authority, ki usmerja naftni denar v naložbe, v športni center Stožice vložil 30 milijonov evrov. Denarja do zdaj še ni na spregled.
Na vprašanja MMC-ja, na kateri stopnji so pogovori z Libijci, ali se pogajajo tudi o vsoti in ali so res cokla pogajanj zahteve Libijcev po upravljanju, nam v Grepu niso odgovorili. Je pa eden izmed direktorjev Grepa Uroš Ogrin za Žurnal24 povedal, da se z Libijci dogovarjajo o dokapitalizaciji, ti pa še preverjajo vrednost Grepa.
V podjetju, tako kot v drugih slovenskih družbah, ki poslujejo ali nameravajo poslovati v Libiji, v tem trenutku vlada negotovost. Denar je namreč potreben za dograditev trgovskega dela centra v Stožicah.
Z 11.000 evri kapitala po 150 milijonov evrov vredne posle
Aprila lani je v javnost prišla tudi vest, da je družba Neimar Invest (njen osnovni kapital znaša 11.250 evrov) v Libiji že podpisala pogodbo za gradnjo stanovanjskega naselja v mestu Sirt v znesku 110 milijonov evrov in pogodbo za gradnjo otroške bolnišnice v Tripolisu, vredno 40 milijonov evrov.
Družbo sta le dva meseca pred podpisom pogodbe ustanovila Mato Uljarević in Sara Brčvak, med njenimi lastniki pa je navedeno tudi grosupeljsko gradbeno podjetje GPG, ki naj bi ga po neuradnih informacijah direktor Boris Dolamič nameraval poslati v stečaj. Formalno je njen direktor Safet Brčvak, ki je poleg tega še direktor hotela Medno.
Brčvak je za MMC povedal, da naj bi bil GPG glavni izvajalec del pri otroški bolnišnici, a dela za zdaj zaradi notranjepolitičnih razmer stojijo. Težav z bančnimi garancijami za izvedbo del po Brčvakovih besedah niso imeli, saj so uporabljali standardne FIDIC-pogodbe, ker gre za posle manjših vrednosti.
Zaradi okoliščin načrtujejo, da bodo posle naredili v več fazah, prav tako pa bodo tudi zmanjšali vrednost pogodb na okoli od 10 do 20 milijonov evrov za posamezen projekt. "Zdaj je vse odprto. In doli in tukaj," je na vprašanje, kako informacije o morebitnem stečaju GPG-ja vplivajo na načrtovane projekte, odgovoril Brčvak.
Ob tem je še pojasnil, da je Neimar Invest projektno podjetje, ustanovljeno zato, da izvede zgoraj navedene posle, GPG pa se je v to podjetje priključil pozneje.
Načrti MZZ-ja na hladnem
Vlada premierja Boruta Pahorja je Libijo postavila visoko na lestvico prioritet, zato je zunanji minister Samuel Žbogar med prednostnimi ukrepi za pomoč podjetjem pred dobrim mesecem dni navedel tudi odprtje veleposlaništva v tej severnoafriški državi.
"Razmere so trenutno takšne, da smo širitev za zdaj "dali na hladno" in bomo počakali na umiritev dogajanja. Vendar imamo interes sodelovati z Libijo, vendar z režimom, ki ima legitimiteto. Sama širitev konzularne mreže je tako šele na začetku, saj je MZZ zgolj pripravil pogoje za ustanovitev veleposlaništva, načrtujemo pa, da bo to veleposlaništvo delovalo s čim nižjimi stroški. To pomeni samo enega veleposlanika, razmišljamo pa tudi o delitvi veleposlaništva s kakšno drugo državo iz EU-ja," je povedal uradni govorec ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) Milan Balažic.
Sline so se cedile tudi Zahodu
Slovenija pa ni edina, ki, tudi s poslovnega vidika, zaskrbljeno pogleduje proti južni obali Sredozemskega morja. Libija se je v zadnjih letih, po daljšem obdobju mednarodne izolacije, znova odprla svetu, kar je po podatkih Svetovne banke sprožilo plaz mednarodnih naložb.
Ne le tujih naložb, usmerjenih predvsem v naftno industrijo, tudi Libija sama je začela obsežen program vlaganja v državno infrastrukturo, ki ga je financirala z naftnimi prihodki, obrnila pa se je tudi navzven. Med odmevnejše poteze sodi nakup deleža ene največjih evropskih bank, Unicredit. Pri gospodarskem sodelovanju od evropskih držav prednjačijo Italija, Francija in Nemčija.
500 milijard v desetih letih
Džamal Al Lamuči, libijski generalni sekretar za naložbe, je v prihodnjih letih napovedal 200 milijard dolarjev za vlaganja, od tega kar 100 milijard do leta 2013. Po nekaterih podatkih pa naj bi v prihodnjem desetletju Libija za to namenila še veliko več, kar 500 milijard dolarjev. Dolgotrajna izolacija je namreč državo pustila infrastrukturno podhranjeno, prodaja nafte pa je po drugi strani ustvarjala precejšnje kapitalske rezerve, s katerimi se je država želela modernizirati.
Vse to je vzbudilo pozornost evropske gospodarske srenje, vključno z našo državo. Ne le slovenski premier, velik del evropskih voditeljev je ob državnih obiskih sklepalo ali pripomoglo k sklepanju poslov. Med njimi britanski, ruski, francoski in drugi. Obdobje gospodarske krize in pomanjkanja kapitala je Libijo kot vir bogatih poslov še toliko bolj izpostavilo. Vsa ta zahodna srenja pa je zdaj zaradi represije v nerodnem položaju, tako zaradi stabilnosti poslovanja kot z moralnega vidika.
Posli so v veliki večini sklenjeni z Gadafijevo državno strukturo. Se bodo ti posli, tudi če Gadafi odide, obdržali? V najbolj nesrečnem scenariju, državljanski vojni, pa bodo posli in naložbe postranska stvar.
Če se položaj ne bo umiril, bodo posli postali ogroženi. Mi imamo v Libiji odprtih nekaj gradbišč, ki so za nas večjega pomena. Posli se tam sklepajo praktično samo z državnimi podjetji, z zasebniki skoraj nič, regulirajo pa se prek bank. Zato na že sklenjene posle spremembe režima ne bodo bistveno vplivale, ker so te državne firme dokaj samostojne. Morda bodo vplivale na prioritete, to je, da se bo npr. gradilo manj razsoljevalnih naprav. Vprašanje je bolj, kaj bo z novimi projekti. Škode za zdaj še ne opažamo, vrednost poslov v Libiji je trenutno okoli osem milijonov evrov, letno pa tam realiziramo okoli 20 milijonov evrov.
Zaradi trenutnih razmer v Libiji nadaljnjih informacij glede samega posla nimamo.
Med podjetji, ki so leta 2009 v gospodarski delegaciji obiskala Libijo, so bili tudi SCT, Vegrad, Primorje, Hidria, Odvetniška pisarna Senica, Marmor Hotavlje, Poteza Skupina, Ilirika DZU, Trimo, Pipistrel, Riko, TVM ...
Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada je gospodarska rast v Libiji lani znašala 10,6 odstotka, inflacija pa je bila 4,5-odstotna. Za letos sklad državi napoveduje 6,2-odstotno rast in 3,5-odstotno inflacijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje