Vodstvo stranke je sinoči sporočilo, da je načrt pomoči, vreden 35 milijard evrov, propadel. Po pisanju medijev sta namreč dve vodilni nemški banki, Bundesbanka in Deutsche Bank, ugotovili, da so težave HRE-ja, druge največje hipotekarne banke v Nemčiji, bistveno večje, kot so sprva predvidevali. Hypo Real Estate, ki se večinoma ukvarja s financiranjem komercialnih projektov in javno gradnjo, bo tako prva nemška žrtev finančne krize, prenešene iz ZDA. Strokovnjaki trdijo, da bi polom te banke še dodatno zamajal že tako ranljive finančne trge v drugih državah.

Še zadnji poskus reševanja?
Po nekaterih informacijah naj bi se predstavniki bank in vlade v zvezi s HRE-jem sešli tudi danes. Analitiki namreč opozarjajo, da bo banka brez pomoči zdržala le še nekaj dni, tako da mora biti reševalna akcija sprožena pred jutrišnjim odprtjem borz.

Kot kaže, 35 milijard evrov ni dovolj
Nemška vlada in bančne institucije so v ponedeljek sporočile, da bodo HRE-ju zagotovile okoli 35 milijonov evrov kratkoročnega kredita, kar je največ do zdaj v nemški zgodovini. Vendar pa so strokovnjaki iz največje nemške banke Deutsche Bank ocenili, da bi bila HRE-ju že do konca tega tedna potrebna 20-milijardna injekcija, medtem ko bi banka do konca letošnjega leta potrebovala še okoli 50 milijard evrov. Vendar to še ni vse. Do konca leta 2009 bi bilo treba v banko vložiti še dodatnih 70 do 100 milijard evrov, poroča Welt am Sonntag.

Politična javnost razdvojena
Sanacija omenjene banke je zanetila trenja v nemški politični javnosti. Medtem ko se nekateri zavzemajo za nacionalizacijo HRE-ja po vzoru ameriške nacionalizacije hipotekarnih podjetij Fannie Mae in Freddie Mac ter britanske nacionalizacije hipotekarne banke Bradford&Bingley, drugi kritizirajo vlado, da ogroža denar davkoplačevalcev.

V Parizu za strožji nadzor finančnih institucij
Novica o spodletelem poskusu reševanja druge največje hipotekarne banke je prišla neposredno po srečanju voditeljev Velike Britanije, Nemčije, Italije in Francije v Parizu, na katerem so se skupaj s predsednikom Evropske centralne banke, vodjo evrske skupine in predsednikom Evropske komisije dogovorili o strožjem nadzoru finančnih institucij, niso pa podprli zamisli po ameriškem vzoru o nujnem skladu pomoči, vrednem 300 milijard evrov.

B. R.