Direktor analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Damjan Kozamernik je na včerajšnjem forumu, ki ga je v Ljubljani pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dejal, da bo pri cenah hrane verjetno bo prišlo do neke normalizacije, kar pa se še ne bo odražalo na medletnih podatkih o inflaciji v prihodnjih mesecih.

Dejal je tudi, da so se v Sloveniji cene hrane v primerjavi z drugimi državami močneje zvišale zaradi več dejavnikov.

Rast cen zaradi vse večje koncentracije
Eden izmed njih je po mnenju v. d. direktorja Urada RS-a za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjana Vasleta vse večja koncentracija na področju trgovine s hrano, kar pomeni manj ponudnikov. Štirje največji ponudniki obvladujejo 80 odstotkov celotnega trga s hrano. "To pa so razmere, ki ne vzpodbujajo dodatne konkurence in ocenjujemo, da je to eden razlogov, da se je ta šok pri cenah hrane iz mednarodnega okolja v večji meri odrazil v Sloveniji kot v ostalih evropskih državah," je dejal Vasle.

V ozadju podražitev kartleni dogovori?
Koncentracija vodi lahko tudi h kartelnim dogovorom. Te je pred kratkim omenil finančni minister Andrej Bajuk. Po njegovih besedah je težko razložiti, zakaj denimo neka uvožena hrana stane v Monaku 30 odstotkov manj kot na tržnici v Sloveniji.

Rast cen najprej na svetovnih trgih
Rast cen hrane se je, kot opozarjajo strokovnjaki, začela na svetovnih trgih. Ob tem je evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel dejala, da pred letom dni nihče ne bi mogel napovedati, da bo prišlo do takšne rasti cen žita. Med drugim gre vzroke po njenem mnenju iskati v suši v Avstraliji, vročini na jugu in poplavah na severu Evrope, zadržanosti Ukrajine in Rusije do izvoza ter intenzivni proizvodnji bioetanola iz koruze v ZDA.

B. R.