V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) razmišljajo o izločitvi Premogovnika Velenje in Teša iz skupine in oblikovanje tako imenovane slabe energetike. Trenutno je deponija premoga v Velenju polna, a cene CO2 kuponov lahko celo presežejo strošek energenta.

Letos in prihodnje leto generalni direktor Teša Branko Debeljak pričakuje še vzdržno poslovanje. "Če naredimo primerjavo stroškov za energent in CO2 kupone, počasi prihajamo na razmerje 1:1, ali pa celo, da bodo stroški za kupon višji kot za energent, to bo v prihodnosti povzročilo izgube," je Debeljak obtožujoči prst uperil v okoljske CO2 kupone.

Medtem ko so cene električne energije na trgih padle na ravni med 80 in 120 evri za megavatno uro, v Tešu nelagodno priznavajo, da jih že proizvodnja te megavatne ure stane bistveno več, je za TV Slovenija poročal Marko Milenković.

Kakor je dražji premog iz premogovnika Velenje ogrožal Teš, tako poslovanje Teša vpliva na celoten prvi steber slovenske energetike. "Predvsem zaradi tega, ker se je v zadnjem času pojavila zelo jasna namera, da se želita Premogovnik Velenje in Teš izključiti iz HSE-ja," je povedal Peter Dermol, župan Velenja.

Premog iz Velenja je namenjen zgolj Tešu, ki nam še vedno zagotavlja približno tretjino električne energije. A glede na to, da izgube ogrožajo že celoten energetski sistem, bo država morala odgovoriti, kaj je tu sploh pravično in upravičeno.

Zaprtje Teša?

Prve informacije o izločitvi Teša in premogovnika iz HSE-ja bi lahko bile znane do poletja, je za Radio Slovenija poročala Metka Pirc. "Ni nujno, da to pomeni zaprtje. Če se Teš in premogovnik izdvojita iz skupine HSE, bo, kot se omenja, nekakšna slaba energetika, v okviru katere lahko delujeta naprej," je pojasnil Debeljak.

Treba bo nadomestiti tretjino slovenske elektrike. Trenutno je deponija premoga polna. "Trenutno imamo približno 460.000 ton slovenskega premoga in 100.000 ton uvoženega premoga, ki ga ta trenutek poskušamo prihraniti za obdobja, ko nastopi dobava slabše kakovosti iz jame," je še pojasnil.

"Kadar koli lahko ustavimo proizvodnjo in začnemo zapirati, zato da začnemo zapirati, ni treba pet let prej načrtovati. To pomeni ogromen pretres v Šaleški dolini, to pomeni, da Slovenija odstopa od tega, čemur se je zavezala, in sicer da bo izvedla pravičen prehod opustitve premoga," je dejal generalni direktor velenjskega premogovnika Marko Mavec. Še posebej zaskrbljeni so v lokalnem okolju, saj ostajajo brez dveh ključnih zakonov za prestrukturiranje.

Menjava zemljišč za nove projekte za zeleni prehod

Iz Šaleške doline prihaja še ena novica: po več letih usklajevanja in dogovorov so v petek velenjska občina, Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj podpisali pogodbo o menjavi zemljišč. Ta so bila namreč doslej razpršena, z njihovo menjavo pa so pridobili enotna območja, na katerih lahko načrtujejo nove projekte za zeleni prehod. Podrobneje v spodnjem prispevku Lee Vornšek Pejovnik.