GMT je imel lani 40,6 milijona evrov prihodkov, čisti dobiček pa je znašal 4,6 milijona evrov. V podjetju je zaposlenih 94 ljudi, povprečna plača znaša več kot 1.500 evrov. Foto: Dnevnik
GMT je imel lani 40,6 milijona evrov prihodkov, čisti dobiček pa je znašal 4,6 milijona evrov. V podjetju je zaposlenih 94 ljudi, povprečna plača znaša več kot 1.500 evrov. Foto: Dnevnik

Nasvet za vse politike je isti: prenehajte se ukvarjati sami s sabo in z zgodovino oziroma kdo je kaj naredil narobe. Časa nimamo več na pretek. V Sloveniji je treba narediti čim prej za gospodarski razvoj ugodno klimo, saj mislim, da je gospodarstvo edina lokomotiva, ki nas lahko povleče iz krize.

Vlado Karoly
Vlado Karoly sodi med najbogatejše Slovence, vendar si je denar pošteno prislužil in ga ne skriva v davčnih oazah. Foto: Dnevnik
Nominiranca za Dravsko-pomursko gazelo sta bili še podjetji Elektronika Borak s Ptuja in Ocean Orchids iz Dobrovnika. Dnevnik je nagrade podelil prejšnji četrtek, veliki finale pa bo v četrtek, 25. oktobra. Foto: Dnevnik
Poznamo tudi nogometaše, ki znajo dobro z denarjem oz. podjetnike, ki so manj vešči financ. Foto: Reuters

Murskosoboški GMT je že tretjič dravsko-pomurska gazela leta po izboru časnika Dnevnik. V okolju, kjer je brezposelnost še posebej visoka, je takšno hitrorastoče podjetje pravi dragulj. Povprečna plača znaša več kot 1.500 evrov!

Direktor Vlado Karoly notranje rezerve išče drugje, ne pri plačah sodelavcev. Njegov nasvet trenutni politiki je: naredite čim hitreje ugodne razmere za gospodarski razvoj, saj je gospodarstvo edina lokomotiva, ki nas lahko povleče iz krize. Da bi GMT zabredlo v takšne dolgove, kot je slovensko gospodarstvo, se ni treba bati. Letos je za potrebe financiranja investicije zaprosilo za kredit, ki ga je banka odobrila, vendar so si pozneje premislili in naložbo pokrili kar iz svojih denarnih rezerv.


Že tretjič ste postali dravsko-pomurska gazela. Kaj je tisto, kar vsi tako cenijo pri vašem podjetju? Na kaj ste najbolj ponosni?
Vrednost podjetja je že od same ustanovitve dosledno uresničevanje izpolnitev potreb strank in hiter odziv na njihovo povpraševanje. Prav ponosni smo, da nam skupaj z našimi sodelavci in dobavitelji iz leta v leto še vedno uspeva dosegati oz. presegati zastavljene cilje.

Kako se je začela vaša podjetniška zgodba? Ste imeli morda najprej kakšno idejo, ki vam je ni uspelo uresničiti?
Idej sem imel vedno polno, toda za uresničevanje le-teh sem hitro ugotovil, da je treba imeti tudi nekaj kapitala, zato sem po srednji šoli šel takoj s "trebuhom za kruhom" in se zaposlil v Avstriji na začetku kot mehanik, pozneje pa sem si pridelal naziv vodje delavnice. Po 18 letih dela v tujini sem se odločil, da se vrnem in z izkušnjami, pridobljenimi v avtomobilski panogi, ustanovim družinsko podjetje. Leto 1990 je s samostojnostjo Slovenije prineslo novo priložnost na trgu, predvsem pa ugotovitev, da je v domačih krajih mogoče kupiti le nadomestne dele za avtomobile vzhodnih držav, kakršni so bili lada, zastava in yugo. Tržna niša so postali avtomobilski deli za vozila z Zahoda, predvsem Nemčije in Francije, s katerimi sem imel opravka že v Avstriji, tako da sem se hitro znašel v meni dobro poznanih delih. In tako sem si začel hitro izpolnjevati svojo idejo o trgovini, ki bo zalagala vso Slovenijo z nadomestnimi deli.

Prodajate nadomestne dele, ki so cenejši od izvirnih delov. Ali vam zaradi težkih gospodarskih razmer prav zato posel cveti, saj potrošniki gledamo na vsak evro?
Časi, v katerih živimo, vsekakor niso rožnati, in res je, da ljudje težko preživijo iz meseca v mesec. Vse manj jih razmišlja o nakupu novega vozila. Po drugi strani pa je avtomobil poleg telefona, računalnika, televizije in radia najpogostejši predmet, ki ga uporabljamo v vsakdanjem življenju, zato ljudje skrbimo za svoje "stare konjičke" malo bolj. Predvsem pa jih dlje časa vozimo, kar posledično pomeni, da s starostjo avtomobilov iščemo cenejše variante vzdrževanja vozil. In tu nastopi naše podjetje, ki ponuja dele originalne kakovosti, le da so ti dobavljeni neposredno od proizvajalcev in v embalaži dotičnega proizvajalca, kar pomeni, da izključimo v verigi vsaj enega pooblaščenega prodajalca in si lahko privoščimo prodajati te rezervne dele po nižjih cenah. Iz dneva v dan se o tem prepriča vedno več ljudi, ki nam zaupajo in se radi vračajo.

Na katerem vašem trgu je največ povpraševanja oziroma so avtomobili najstarejši?
Trenutno je največ povpraševanja v Srbiji, kjer je tudi vozni park najstarejši in zelo specifičen.

Ste tudi zastopnik motornih olj znamk Castrol, Aral in BP na področju nekdanje Jugoslavije in v Bolgariji. S svetovnim koncernom British Petrol ste zgradili poseben odnos. Kako Britanci zdaj gledajo na težave Slovenije. Je to ovira pri vašem poslu?
Britanci so znani po svoji konzervativnosti, zato so že leta 2009 stavili vse karte na naše družinsko podjetje GMT, ki je slovelo po tem, da gradimo svojo rast na zdravih temeljih.
Takrat so nam zaupali tržišča jugovzhodne Evrope. Danes imamo zastopstvo za osem držav, kar za sam BP predstavlja ogromen delež. Povsem nam zaupajo in še naprej budno spremljajo naše poslovanje in nam pomagajo s tem, da nas aktivno vključujejo v svoje tokove. Skupaj z njimi pripravljamo dejavnosti za vsako državo posebej.

Je res, da pri BP-ju zahtevajo, da vodstvo GMT-ja ne leti v istem letalu, če bi se mogoče zgodila nesreča?
Kot sem že omenil, so zelo konzervativni in obenem jim naše podjetje predstavlja velikega pomembnega partnerja v Evropi in si nikakor ne morejo dovoliti, da bi tako podjetje ostalo naenkrat brez vodstva.

V teh časih je težko dobiti posojilo, vi pa ste enega celo zavrnili in se odločili, da projekt financirate sami. Malo za šalo: menite, da bi bili lahko tudi uspešen finančni minister? Imate kakšen nasvet zanj?
Dejavno sodelovanje v politiki me ne zanima, kar se tiče nasveta, pa je za vse politike isti: prenehajte se ukvarjati sami s sabo in z zgodovino oziroma kdo je kaj naredil narobe. Časa nimamo več na pretek. V Sloveniji je treba čim prej narediti ugodno klimo za gospodarski razvoj, saj mislim, da je gospodarstvo edina lokomotiva, ki nas lahko povleče iz krize.

Včeraj je Dnevnik v Gozdu - Martuljku razglasil gorenjsko gazelo 2012. Zmagalo je podjetje Lotrič.

Intervju boste lahko na MMC-ju prebrali naslednji teden.


Dosedanji regijski zmagovalci in termini preostalih izborov regijskih gazel:
Primorsko-notranjska gazela: Bia Separations

Dolenjsko-posavska gazela: Evrosad


Gazela osrednje Slovenije: Nektar Natura


Dravsko-pomurska gazela: GMT


Gorenjska gazela: Lotrič


11. 10., Celje: Savinjsko-zasavska gazela


25. 10
., Ljubljana, SNG Opera finale: SLOVENSKA GAZELA 2012


V letu 2011 je bila povprečna plača v vašem podjetju kar 1.576 evrov. Očitno je mogoče uspešno poslovati tudi brez nižanja stroškov, kar največkrat pomeni tudi nižanje plač. Kako vam kljub visokim plačam uspeva ostati konkurenčen?
Pri nas velja, da so pravilno motivirani sodelavci eden od ključev uspeha, in preden začnemo varčevati na napačnem koncu, poskušamo izkoristiti vse notranje rezerve.

Britanci želijo, da bi postali delniška družba. Zakaj to idejo vztrajno odklanjate?
Delniška družba se mi v tej fazi, ko še sami lahko zagotavljamo širjenje in razvoj našega podjetja, neprimerna oblika. S preoblikovanjem v delniško družbo bi izgubili fleksibilnost in pa verjetno bi tudi oni bili zainteresirani vstopiti v to družbo z lastniškimi deleži. Nam za zdaj ni interes, da se odpiramo in jih 'učimo' navad in poslovne kulture , ki ima neke specifike predvsem na trgih južno od Sloveniji.

Nekoč ste igrali nogomet. Ste kdaj pomislili, da je morda še bolje, da si niste z nogometom priigrali bogastva, saj je veliko zgodb nogometašev, ki ne znajo ravnati z denarjem (zadnji primer je Amir Karić), medtem ko ste podjetniki veliko preudarnejši?
Nogomet sem igral le rekreativno in se nikoli nisem videl v profesionalnih vodah. Mislim pa, da je to, kako nekdo ravna z denarjem, predvsem povezano s tem, kako je bil ta denar zaslužen. Poznamo tudi nogometaše, ki znajo dobro ravnati z denarjem oz. podjetnike, ki so manj vešči financ.

Veliko Slovencev je svoje premoženje preneslo v tujino, vi pa prav ničesar ne skrivate in v Sloveniji plačujete vse davke. Nimate res nobenega računa kje na tuji banki?
Ne, nimam računov v davčnih oazah.

Nasvet za vse politike je isti: prenehajte se ukvarjati sami s sabo in z zgodovino oziroma kdo je kaj naredil narobe. Časa nimamo več na pretek. V Sloveniji je treba narediti čim prej za gospodarski razvoj ugodno klimo, saj mislim, da je gospodarstvo edina lokomotiva, ki nas lahko povleče iz krize.