Skrbi, da bo Evropska centralna banka predčasno ukinila program odkupovanja državnih obveznic, so konec aprila in v prvih dneh maja močno navzgor potisnile donosnosti evropskih obveznic, ta teden pa je smer spet navzdol. Donosnost slovenske desetletne obveznice se je v sredo znižala na 1,63 odstotka. Foto: EPA
Skrbi, da bo Evropska centralna banka predčasno ukinila program odkupovanja državnih obveznic, so konec aprila in v prvih dneh maja močno navzgor potisnile donosnosti evropskih obveznic, ta teden pa je smer spet navzdol. Donosnost slovenske desetletne obveznice se je v sredo znižala na 1,63 odstotka. Foto: EPA
Cena nafte vrste brent, ki se je pred dnevi povsem približala meji 70 dolarjev, je trenutno okrog 65 dolarjev. Še vedno velja, da je ponudba močno večja od povpraševanja in da proizvajalcev ne bo kaj dosti uničilo dejstvo, da je bil še lani poleti brent pri 115 dolarjih, nato pa se je cena več kot prepolovila. V internem Opecovem dokumentu, ki ga je pridobil Wall Street Journal, piše, da niti v najbolj optimističnem scenariju cena nafte do leta 2025 ne bo presegla 76 dolarjev za sod. Foto: EPA

Če ne bo nove pomoči, Atene 5. junija ne bodo mogle plačati obroka Mednarodnemu denarnemu skladu, kar je še eden od nizov alarmantnih novic iz Helenske republike. Frankfurtski delniški indeks DAX30, ki je v prvih dveh dneh tega tedna poskočil za skoraj štiri odstotke, je v sredo ostal pri 11.855 točkah. Vzrok za rast v prvi polovici tedna lahko iščemo predvsem v padcu evra v primerjavi z dolarjem (če je bil še pred dnevi pri 1,15 dolarja, je včeraj padel na 1,1065 dolarja), kar je dobra novica za izvoznike. Delnice elitnih nemških podjetij so se v zadnje pol leta podražile za okrog 20 odstotkov, v tem obdobju pa je evro izgubil deset odstotkov.

Pri ECB-ju naj bi pohiteli s programom QE
Evro je tla pod nogami izgubil predvsem zaradi nejasnosti o nadaljnjem programu kvantitativnega sproščanja. "Vlagatelji se jezijo nad zadnjimi izjavami predstavnikov Evropske centralne, saj naj bi bili neenakomerno obveščeni o nadaljnjih ukrepih ECB-ja glede odkupovanja državnih obveznic. Član zvršilnega odbora Evropske centralne banke Benoit Coeure je namreč izjavil, da bo ECB v naslednjih nekaj tednih pohitel z odkupovanjem državnih obveznic. Njegova izjava je za več kot tri odstotke pocenila evro glede na dolar in podražila evropske delnice za približno štiri odstotke," je povedal Matej Rigelnik, namestnik direktorja sektorja za privatno bančništvo pri NLB-ju.

Tečaji delnic na Lj. borzi (20. maj):

TELEKOM

+4,81 %

109,00 EUR
ZAV. TRIGLAV+1,40 %28,90
GORENJE+0,52 %5,75
SAVA RE+0,32 %15,75
KRKA

-0,29 %

68,00
LUKA KOPER

-0,39 %

25,40
PETROL-1,08 %276,00
INTEREUROPA-7,19 %1,02




Balkan spet med zaželenimi cilji

Še naprej se dobro drži japonski delniški trg. Tokijski delniški indeks Nikkei je včeraj pri 20.196 točkah trgovanje končal najvišje po aprilu 2000. Borzne posrednike je pozitivno presenetila novica, da je imelo japonsko gospodarstvo v prvem letošnjem četrtletju 2,4-odstotno rast v primerjavi z istim lanskim obdobjem. Kaj pa trgi v razvoju? Matej Rigelnik: "Počasi, a vztrajno, se prebujajo balkanske naložbe. Beograjski borzni indeks je letos po donosnosti prehitel slovenskega za šest odstotnih točk, v enem letu pa za skoraj 15. Med najbolj donosne naložbe na svetu pa se letos uvrščajo ruske delnice, saj so letos v povprečju pridobile 40 odstotkov. Vlagatelji pa si lahko v primeru pozitivne razrešitve dolžniškega vozla veliko obetajo tudi od grških delnic."

SBI TOP v torek zdrsnil pod 800 točk
Slovenski borzni indeks je od zadnjega lokalnega maksimuma, ki ga je dosegel sredi aprila, izgubil okrog pet odstotkov in ta teden zdrsnil pod 800 točk, čeprav najprometnejše Krkine
delnice vztrajajo pri okrog 68 evrih. Največji del krivde nosijo Telekomove delnice, ki so sicer včeraj okrevale in se podražile za skoraj pet odstotkov, na 109 evrov. Dokončna odločitev o prodaji Telekoma bo sprejeta v nekaj dneh, zadnjo besedo pa bo imela vlada. Oceno vrednosti družbe je izdelala družba Ernst & Young in jo postavila na 110 evrov na delnico, kar je daleč od opevanih 160 evrov.

Cinven: 115 evrov takoj, 15 pozneje
Pogajanja med Cinvenom in Slovenskim državnim holdingom so se po nekaterih informacijah sicer že končala, in če bo Telekom prodan, bo kupnina nakazana v dveh delih: 90 odstotkov takoj, deset odstotkov pa takrat, ko bo znana višina vseh Telekomovih odškodnin. Cinven naj bi takoj plačal 115 evrov za delnico, 15 pa kasneje. To je minimum, pod katerega vlada ne bi šla. Cinven bi s tem za tričetrtinski delež odštel 550 milijonov, pozneje pa še 70 milijonov. Celotna vrednost Telekoma bi znašala med 850 in 850 milijonov evrov.