JPMorgan napoveduje, da bo ta zajetni sveženj (za Slovenijo je predvidenih dobrih pet milijard) zaživel še letos, kar bo – ob vse večji precepljenosti – seveda povzročilo visoko evropsko gospodarsko rast, potem ko je zadnje četrtletje prineslo 0,3-odstotno krčenje BDP-ja (to je pol manj od prvih ocen). V trenutnih razmerah naj bi bile evropske borze v prednosti tudi zaradi strukturnih razlogov, saj imajo sektorji, ki ob gospodarskem okrevanju uživajo nadpovprečno rast (na primer avtomobilski in finančni sektor), v Evropi večjo vlogo kot na Wall Streetu, kjer se skoraj vse vrti okrog tehnološkega sektorja, ta pa bi bil lahko ob višjih obrestnih merah ranljiv.

Evropa je spet zanimiva
Evropska podjetja večinoma izplačujejo tudi mamljive dividende. Njihove bilance so zdrave, to bi – ob še naprej nizki ceni denarja – lahko prineslo tudi nov val združevanj. Evropa torej spet postaja zanimiva. V zadnjih desetih letih so bili vlagatelji negotovi, kar je bila posledica nizke gospodarske rasti, šibkega evra, politične negotovosti in težav bančnega sektorja. Zdaj se slika spreminja. Medtem ko v ZDA čakajo na nov sprožilec borzne rasti (Dow Jones se je včeraj znižal za 0,1 odstotka, na 34.599 točk), je vseevropski delniški indeks STOXX 600 pri 455 točkah postavil svežo rekordno vrednost. Če gledamo njegovo gibanje v zadnjih 52 tednih, je od dna oddaljen že 35 odstotkov.

Inflacija lahko povzroči resnejšo krizo
Usoda delniških trgov bo odvisna tudi od inflacije. Pri Deutsche Bank opozarjajo, da bo to vse večja težava, ki bo povzročala nekatere krize. Napoved, ki nikakor ni v sozvočju z ameriškimi denarnimi oblastmi in tudi ne z Wall Streetom (precej prepričani so, da je v ZDA trenutna inflacija le začasne narave), tudi pravi, da bi bila velika napaka, če bi ta tveganja podcenjevali. "Posledice prepoznega odziva bi prinesle večje motnje gospodarske aktivnosti, kot bi jih, če bi se Fed pravočasno odzval. To bi lahko svet pahnilo tudi v novo recesijo, šoke pa bi čutili predvsem trgi v razvoju," so zapisali pri Deutsche Bank.

Višje cene nafte jezijo voznike
Cene nafte še naprej silijo navzgor. Za 159-litrski sod brenta je treba plačati več kot 72 dolarjev, ameriška lahka nafta WTI pa je zdaj prvič po oktobru 2018 spet vredna več kot 70 dolarjev. To je 110 dolarjev več kot lani aprila, ko so s terminskimi pogodbami na nafto WTI senzacionalno trgovali po krepko negativni ceni. Samo letos je nafta pridobila približno 40 odstotkov, saj v kratkem presežne ponudbe ne bo več. Višje cene goriv seveda čutijo vozniki po vsem svetu, v ZDA so na primer še pred enim letom za galono (3,785 litra) plačali dobra dva dolarja, zdaj pa že več kot tri dolarje.

Sorodna novica Colonial Pipeline plačal hekerjem odkupnino, pomanjkanje goriva na vzhodni obali ZDA

Colonial Pipelinu povrnili 85 odstotkov odkupnine
Bitcoin je včeraj spet zanihal občutno navzdol in bil vreden le še 31.240 dolarjev. Razlog bi lahko bile skrbi, povezane z varnostjo kriptovalut, potem ko je ameriškim oblastem uspelo priti do zasebnega ključa hekerske združbe DarkSide in s tem do bitcoinov. Ministrstvo za pravosodje je namreč sporočilo, da so podjetju Colonial Pipeline povrnili večino škode, ki jo je ta največji ameriški cevovod imel ob DirkSidovem hekerskem napadu sredi maja. Napad je razkril ranljivost naftne infrastrukture, hekerji pa so v zameno, da ne uresničijo svojih groženj, prejeli 75 bitcoinov (v takratni vrednosti 4,4 milijona dolarjev). Sodni dokumenti razkrivajo, da se je agentu FBI-ja uspelo dokopati do zasebnega ključa v kriptodenarnici, s čimer so Colonial Pipelinu povrnili 63,7 bitcoina.