Odkar je 26. julija predsednik Evropske centralne banke izjavil, da bo naredil vse za preživetje evra, je ta začel naraščati. V petek je v primerjavi z dolarjem pri 1,3169 dolarja dosegel štirimesečni vrh, medtem ko je v primerjavi s preostalimi devetimi vodilnimi valutami (vključno z jenom in funtom) samo v zadnjem mesecu v povprečju pridobil 3,6 odstotka.

Tudi švicarski frank je popustil
Oddahnili so si tudi Švicarji. Potem ko je morala tamkajšnja centralna banka z milijardami braniti tečaj 1,20 franka za evro, je frank zdaj po "naravni poti" začel izgubljati. Trenutno je treba za evro plačati 1,2167 franka. Skratka, Draghi je najprej z namigi in nato (6. septembra) z dejansko napovedjo, da bo Evropska centralna banka pod določenimi pogoji začela odkupovati obveznice ranljivih držav, postavil nova pravila igre in pregnal špekulante, ki so stavili svoj denar na bridek konec evra. Po podatkih spletne strani Intrade.com je verjetnost, da bo evropska monetarna unija do konca leta 2013 razpadla, z več kot 60 zdrsnila na 50 odstotkov.

Rekorden italijanski presežek od uvedbe evra
Zelo pomembno je, da se tvegane države lažje zadolžujejo. Donosnost desetletne italijanske državne obveznice se je prvič po skoraj pol leta znižala pod pet odstotkov, zdi pa se, da se tudi sicer italijansko gospodarstvo počasi pobira. Julija je znašal trgovinski presežek 4,49 milijarde evrov, kar je dvakrat več od pričakovanj analitikov in največ od julija 1998. Junija je presežek dosegel 2,516 milijarde. Izvoz je v primerjavi z istim mesecem lani poskočil za 4,3 odstotka, uvoz pa je za prav toliko padel. Povpraševanje po izdelkih z oznako "Made in Italy" se je povečalo zlasti zunaj Evropske unije (ta trg predstavlja 44 odstotkov celotnega italijanske izvoza), in sicer za skoraj deset odstotkov.

Po visoki rasti danes umiritev
Na razvitih delniških trgih se je nov teden začel previdno, kar je po silni avgustovski in septembrski rasti razumljivo. Delniški indeksi na zahodu so dosegli tudi večletni vrh, potem ko sta najprej Evropska centralna banka in prejšnji teden še ameriška centralna banka z najavo svežih spodbujevalnih ukrepov presegli pričakovanja vlagateljev. Zdaj bo zanimivo spremljati, kako se bodo odzvali tisti, ki si niso upali pogumneje kupovati delnic. V tednu med 5. in 12. septembrom je bilo v evropske vzajemne sklade največ prilivov po začetku maja, kar je znak, da se tudi številni mali vlagatelji vračajo na trg. Vprašanje je le, ali ni že prepozno, saj so šli trgi po juliju morda celo prehitro navzgor.

Tečaji delnic na Lj. borzi (17. september):

SBI TOP v kratkem času pridobil deset odstotkov
Na Ljubljanski borzi je zadnje čase vendarle opaziti optimizem. Potem ko se je indeks SBI TOP konec avgusta komaj obdržal nad 500 točkami, se je danes njegova vrednost med trgovanjem povzpela nad 550 točk, na koncu pa je znašala 546 točk. Vse delnice v prvi kotaciji so se podražile, povečuje pa se tudi promet. Tokrat ga je bilo s Triglavovimi delnicami kar za 1,756 milijona evrov (drugi najvišji promet, odkar so te delnice pred štirimi leti začele kotirati na borzi), s Krkinimi za več kot 700 tisoč, s Telekomovimi pa za 240 tisoč. Tečaj Telekoma se je povzpel za dobre tri odstotke (najvišji posel je bil sklenjen pri 68,95 evra), še večja rast pa je uspela delnicam Nove KBM. Krka, ki jo v zadnjem obdobju kupujejo tudi tuji vlagatelji, se je zavihtela do 48,20 evra.