Japonska centralna banka je v petek obrestne mere resda pustila nespremenjene (kratkoročna obrestna mera ostaja pri -0,1 odstotka), vendar nakazala, da bo ob vse višji inflaciji (jedrna inflacija je bila junija na letni ravni 3,3-odstotna in je bila 15. mesec zapored nad ciljnima dvema odstotkoma) postopoma opustila dolgoletno politiko ultraohlapne denarne politike in s tem tudi težnje po ohranjanju skoraj ničelne donosnosti domače desetletne obveznice. Japonci se tako pridružujejo vsem preostalim največjim centralnim bankam, ki že od lanske pomladi (in to tako brezkompromisno kot že štiri desetletja ne) dvigujejo obrestne mere. Japonski jen se je odzval z enoodstotno rastjo (glede na dolar), indeks Nikkei 225 pa je za trenutek izgubil 2,6 odstotka, preden je znova krenil navzgor.

Septembra v ZDA še zadnji dvig obresti?
Ameriška in evropska centralna banka medtem nista storili prav ničesar nepričakovanega. Obe sta obrestni meri zvišali za četrtino odstotne točke, Fed na raven med 5,25 in 5,50 odstotki, ECB pa na 3,50–3,75 odstotka, če imamo v mislih depozitno obrestno mero, medtem ko je obrestna mera za mejno posojilo zdaj 4,50-odstotna. Gre za najvišje ravni obrestnih mer v zadnjih dveh desetletjih, za finančne trge pa je pomembno sporočilo, da se tako v ZDA kot v Evropi zdaj napoveduje konec zaostrovanja denarne politike in prihodnje leto verjetno že zasuk ter zniževanje obrestnih mer. Guverner Feda Jerome Powell je sicer signaliziral, da bi lahko na prihodnji seji (19.-20. september) videli še en dvig, a ta bi bil res zadnji. Vlagatelji so se bolj razveselili Powllovega optimističnega pogleda na gospodarsko rast, saj (v nasprotju s tem, kar je trdil na začetku leta), zdaj pravi, da je recesija malo verjetna.

Ko je v ospredju popoldansko (in ne gospodarsko) okrevanje ...
V ZDA je BDP v drugem četrtletju porasel za 2,4 odstotka (to je nad pričakovanji) na letni ravni, v Franciji (v primerjavi s prvim četrtletjem) za 0,5 odstotka, v Španiji za 0,4, medtem ko je Nemčija stagnirala. Vse bolj se zdi, da Nemčija tako kot na začetku stoletja spet postaja bolnik Evrope. Mednarodni denarni sklad ji edini od držav G7 napoveduje recesijo v letošnjem letu, BDP naj bi zdrsnil za 0,3 odstotka, pred dnevi objavljen konjunkturni indeks Ifo (ta meri optimizem nemških direktorjev) je nazadoval tretji mesec zapored, pri čemer se je razpoloženje poslabšalo v vseh sektorjih. Tudi zadnji podatek za industrijsko proizvodnjo je bil neugoden, saj je proizvodnja maja glede na mesec prej po sezonsko prilagojenih podatkih realno padla za 0,2 odstotka. Nemčijo torej čaka veliko dela, a se zdi, da se zdaj vse preveč ukvarja z nepomembnimi temami, kot je uvedba popoldanskega počitka ...

Sorodna novica ECB devetič zvišal obrestno mero – na najvišjo raven po letu 2000

Dobički nižji, a vseeno boljši od napovedi
Kljub vsemu frankfurtski delniški indeks DAX letos lepo napreduje, pridobil je že 18 odstotkov in v petek postavil novo rekordno vrednost. Še za malenkost več kot DAX se je letos zvišal newyorški S & P 500, za svež odmerek optimizma pa je poskrbela objava o le še 3,0-odstotni junijski inflaciji (najmanj po marcu 2021), merjeno z indeksom cen izdatkov za osebno porabo (PCE). Še mesec prej je bil indeks CPI 3,8-odstoten. Tudi četrtletni dobički vlivajo optimizem, potem ko je dobra polovica podjetij znotraj indeksa S & P že objavila rezultate. Drži, dobički naj bi po zadnjih ocenah v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem v povprečju nazadovali za 6,4 odstotka (v Evropi naj bi bili dobički nižji za dobrih osem odstotkov), kar pa je vendarle bolje od prejšnjih projekcij. Pred dnevi je za navdušenje poskrbel Alphabet, v obdobju april–junij je bilo 18,37 milijarde dolarjev dobička, kar je skoraj 15-odstotna rast.